Za svoj mir in nenazadnje za preživetje.
Nekako so se v najtemnejših trenutkih poklopile zvezde in našla sem stanovanje, za katerega sem začutila, da bo moje zavetje. Prva plača mi je omogočila skok v novo življenje, ki je bilo vse prej kot enostavno.
Zaradi objektivnih okoliščin in slabih preteklih izkušenj sem se zavestno odločila, da se rešim sama, brez pomoči institucij, ki naj bi mi v takem primeru pomagale, a to je zgodba za kdaj drugič …
Stanovanje, ki je postalo moj novi dom, je bilo skoraj neopremljeno. Dovolj za preživetje, a vseeno premalo za spodobno življenje. Pomoč prijateljev z manjšimi posojili mi je ogromno pomagala pri tem, da sem si postopoma začela opremljati stanovanje. Potrebno je bilo kupiti pralni stroj, štedilnik (v mojem primeru zaradi prostorske stiske električno kuhalno ploščo in mini pečico), gospodinjske pripomočke za kuhinjo, kopalnico …
Velika rana stanovanja je bila stara, škripajoča in dotrajana postelja, ki je bila povrhu vsega še zelo neudobna.
Splet okoliščin je nanesel, da sem si bila primorana kupiti novo omaro za na hodnik. Ker sem podvomila v svoje sposobnosti sestavljanja omare, sem poskusila srečo pri mizarju z dobrimi priporočili.
Ko je gospod sestavil omaro, me je pred odhodom vprašal, če mi lahko še kako pomaga in če še kaj potrebujem. In sem bleknila, da bi potrebovala novo posteljo, ker mi bo dosedanja razpadla, a sem ob tem namignila, da bo to v danem trenutku zame prevelik finančni zalogaj.
Mizar Igor Gajšek je takoj zgrabil priložnost, vzel mere in mi namignil, da bo nekaj naštudiral. Nato me je nekega dne poklical, da se pozanima, kdaj sem doma, da mi pride sestavit posteljo.
In res, nekega julijskega popoldneva se je pripeljal na dvorišče s prikolico, na kateri je bila moja nova postelja. Prijazno je sestavil posteljo, medtem ko sem sama na skrivaj švicala, ko sem razmišljala, kako me bo to finančno udarilo po žepu. Takrat sem imela namreč dodatne stroške s stanovanjem, položnice pa sem tudi želela sproti plačati. Že postelje v trgovinah s pohištvom so pregrešno drage, kaj šele postelja, ki jo po meri izdela mizar …
Skoraj zelena od skrbi sem čakala na trenutek, ko bo postelja sestavljena in pripravljena za uporabo. Naj omenim, da je stara postelja ob mojem prvem bolj konkretnem dotiku skoraj sama od sebe razpadla na kose, in še danes se sprašujem, kako me je nekaj mesecev zdržala, da sem lahko spala na njej.
Ko jo je Igor do konca sestavil, je nova postelja zasijala v svoji lepoti. In zatem je sledilo presenečenje, ko mi je povedal, da mi posteljo podari. Baje mu je bil les v delavnici v napoto zaradi preklicanega naročila in ko je ugotovil, da bi mi z izdelavo postelje lahko izboljšal spanec, ni okleval, ampak je priskočil na pomoč.
Nevajena takšne prijaznosti darila seveda nisem mogla zlahka sprejeti, a nekako se ga ni dalo prepričati, da bi plačala zanj. Za to gesto sem mu še danes hvaležna in že nekaj let udobno spim na postelji, narejeni z ljubeznijo ter poklonjeni iz prijaznosti in dobrote.
Amadeja Mlakar, 27. 5. 2025