K sodelovanju ju je povabil režiser in scenarist Sebastian K. T. Celoten projekt je trajal štiri leta, pri čemer je šlo največ časa za montažo.
Naslov filma izhaja iz stare slovenske besede gmajna, ki je nekoč označevala zemljišče v lasti vaške skupnosti – prostor, ki ni pripadal posamezniku, temveč vsem vaščanom. Poleg tega gre tudi za ime slovenske vasi Gmajna pri Raki v občini Krško, od koder prihaja tudi avtor filma.
Film se osredotoča prav na to vas in na njene prebivalce, predvsem starejše, ki pripovedujejo zgodbe o nekdanjem načinu življenja na podeželju – življenju, ki je bilo nekoč tesno povezano z naravo, zemljo in živalmi, danes pa zaradi hitrega razvoja in modernizacije ta stik počasi izginja. Poleg Škuljevih je pri nastajanju filma sodelovalo še več drugih starejših prebivalcev iz Rake in okolice. Tako v filmu nastopajo starostniki s podeželja, ki pripovedujejo o svojem življenju in izkušnjah.
Jožica in Vinko z veseljem pripovedujeta o svoji izkušnji z nastopanjem v filmu, pri čemer sta se pojavila kar v svojem vsakdanjem okolju – na domači kmetiji. Snemanje je potekalo več dni zapored na različnih lokacijah okoli njunega doma: v kuhinji, hlevu, na pašnikih in v sadovnjaku. V tem času sta opravljala običajna kmečka opravila, snemalec pa ju je pri tem spremljal s kamero. Pogovor se je sproščeno odvijal. Režiser jima je postavljal vprašanja, s čimer je med njunim delom odpiral teme za razmislek in pripoved.
Oba poudarjata, da jima sodelovanje v tem filmu predstavlja posebno čast. Na tak način sta namreč lahko predstavila življenje na kmetiji takšno, kot je – preprosto, pristno in domače. Prav takšne vrednote, menita, v današnjem svetu še kako potrebujemo. Izkazalo se je, da so njune misli in spomini zelo dragoceni, predstavitve tovrstnih zgodb pa neprecenljive.
Režiser je za omenjeni film prejel kar nekaj nagrad, med njimi tudi Vesno za posebne dosežke na Festivalu slovenskega filma in nagrado Franceta Štiglica za izjemno režijo.
Andreja Bakšič Grozdina, 2. 10. 2025