Po zaprtju osemletke je stavba dolgo časa samevala in propadala. Nakar so jo adaptirali v stanovanjski blok z osmimi stanovanji.
Za stanovanje se je leta 1998 odločila tudi Dragica s svojima sinovoma. Oglas je zagledala v časopisu. Ponujal je ugoden kredit. Na ogled stanovanja jo je peljala sestrična pokojnega moža in takoj ji je bilo všeč, skupaj z okoljem. Poznala je že vaščanko Renato, ki ji je rekla: »Če boš v penziji rabila kakšno delo, ti ga ponudim pri nas na kmetiji.«
Pisalo se je leto 2012 in tri leta je bila že v zasluženem pokoju, ko se ji lepega dne utrne: »Zakaj ne bi pulila trave okrog bloka, urejala okolico, kjer je potrebno?« In tako se je začelo. »Pločnike čistim, ko cestni uredijo, ker imajo veliko dela. Ko vidim, da je potrebno, grem in uredim. Dobro uro in je končano. Včasih počakam, da se trava malo posuši. In potem grem pomest. Užitek mi je delati to. In tudi videti urejeno okolico.
Zadnjič sem pri gasilskem domu iglice počistila in na gnoj odnesla, ker so za na gnoj. Pa tudi da smetnjakov ne polnim. Tu, kjer imamo oglasno desko reklam, je veter vso opeko nad strehice odnesel. Pobrala sem jo in jo sestavila nazaj v strehico.«
V začetku njenega bivanja tu v bloku so kosili travo sami stanovalci. Zdaj jo javni delavci v okviru javnih del. Le-ti jo že poznajo in jo dražijo: »Ti se boš domov ženila.« To pomeni, da je tako pridna.
Njeno dobro delo so opazili gasilci in ji podelili pisno priznanje. Opazili so tudi starejši ljudje, ki jim rada priskoči na pomoč pri urejanju zunanjih del spomladi, poleti in jeseni.
Pa vendar se najdejo ljudje, ki imajo ob vsem tem pomisleke, kot sta njena sinova, ki jo dobro misleč kregata: »Zakaj to delaš? Ne bi ti bilo treba. Sedaj v pokoju bi lahko doma sedela in počivala.«
Torej zakaj?
»Vedno je dober občutek, ko urejam in potem ob pogledu na urejeno. Zakaj ne bi bila aktivna še naprej, če sem lahko? Dobro delo naredim, pa še uživam zraven. Ko sem se rodila, je mama odšla s trebuhom za kruhom v Domžale, jaz sem odraščala pri babici . Ob sobotah smo pometali na dvorišču za kravami vso slamo, da ni bilo nobene nikjer.« Radostno pove, da je le-to rada počela v otroštvu. Hkrati se ji odpre občutek zavedanja čistosti oz. urejenosti okolja, pripadnosti kraju. »Res je tudi, da ne moremo tako zaraščeno imeti. Se tudi dosti ljudi obrne tu. Tudi veliko turistov.«
Lea Lebar, 12. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar