Lahko bi rekli, da ni majhnih dejanj prijaznosti, saj so v resnici vsa velika.

Včasih posamezniku le polepšajo dan, spet drugič pa lahko – čeprav nepričakovano – nekomu spremenijo življenje in pogled na svet. Nekega dne, nedolgo nazaj, sem tako opazila res zelo lepo gesto mladega fanta. Zares nič velikega, pa vendar nekaj zelo posebnega, bi lahko rekla. 

Ali veste, da imamo v srednje velikem mestu po imenu Žalec tudi Beverly Hills, Texas, Benetke, Bangladeš in še bi lahko naštevala? Tako se po domače imenujejo predeli mesta, taka imena pa so dobili zaradi svojih lastnosti. Beverly Hills je eden od predelov mesta, kjer se nahajajo hiše, med njimi tudi nekaj prav velikih in razkošnih. In prav tam se je zgodaj popoldne sprehajala babica Vera Horvat s svojim vnučkom. 

To je njen prvi vnuček in zato si še toliko bolj želi preživeti čim več časa z njim, zato se večkrat odpravi na sprehod skupaj s hčerko in njenim sinčkom. Tako dobi priložnost, da z njo malo v miru poklepeta, hkrati pa preživi čas z malčkom, ki ga ima neznansko rada. Tistega dne ni bilo nič drugače.

Vera, njena hčerka in vnuk so se sprehajali med mestnimi hišami in klepetali. Kot je to značilno za vse malčke, se je tudi ta v vozičku malce jokal in malce smejal. Malce veselil in malce jezil. Saj veste, malčki vedno najdejo nekaj, zaradi česar lahko protestirajo, pa če že znajo povedati kakšno besedo ali če ne. 

Med sprehodom so v bližini zagledali dečka, ki se je očitno vračal iz šole. Hodil je sam, zatopljen v svoje misli, in se sladkal z bonboni. Imel je rdečo vrečko Skittles bonbonov in zavojček gumijastih Haribo bonbonov v obliki koles ter užival v njihovem sladkem okusu. Kljub temu, da je bil zatopljen v svoje misli, je opazil četico, ki se je sprehajala v njegovi bližini, in slišal protestiranje malčka v vozičku. Najbrž je potem opazil tudi malčkov nasmeh, ki se mu je razlezel po obrazu, ko je zagledal fanta. Otroci se mu namreč zdijo zelo zanimivi in jih vedno opazi. 

Čeprav ni poznal nobene od žensk, kaj šele malčka, ga to ni ustavilo, da bi jih vljudno pozdravil, nato pa je sam od sebe stopil do vozička in malčku v njem ponudil enega od bonbonov. Najbrž je verjel, da bo s tem nekoliko ublažil njegove proteste ali pa je želel biti le prijazen in podeliti nekaj svojega z malim neznancem. Koliko odraslih poznate, ki bi sami od sebe naredili nekaj takega?

Malček je stegnil svojo prikupno ročico, a Vera je dečku, čeprav ganjena nad gesto, povedala, da ta še ne sme jesti bonbonov, in se mu zahvalila za nepričakovano prijaznost. Fant ni bil jezen, užaljen ali razočaran, samo umaknil je bonbon in pobožal malčka po ročici, nato pa nadaljeval svojo pot. Ženski sta se spogledali in se tiho strinjali, da je še upanje za nove generacije ter da so tudi današnji otroci lahko zelo prijazni, vljudni in predvsem dobri ljudje.  

Maja Horvat, 28. 2. 2025

Sodelujte tudi vi

Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.


sl_SISlovenščina