5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

Slovenija je ena izmed redkih držav, kjer oseba, ki daruje kri, dobi dela prost dan oziroma nadomestilo za odsotnost na delovnem mestu. Veliko ljudi daruje kri – spodbuja se tudi mladino v srednjih šolah, na fakultetah, pa tudi večkrat letno je odvzem organiziran v vaseh ali manjših mestih po državi, da se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki nimajo možnosti prevoza do prestolnice.

Gospod Boštjan Škornik pa je nekaj posebnega – krvodajalec je že 38 let in je daroval že kar 73-krat doslej.

»Postal sem krvodajalec pri svojih šestnajstih letih, ko sem bil še srednješolec. Navdušil me je
sošolec, ki me je vztrajno prepričeval, naj grem z njim in naj ne bom ‘mevža’. Ko sem služil
vojaški rok v Jugoslovanski armadi v Mostarju, sem trikrat daroval kri. Imam izjemno redko
krvno skupino, ki jo ima le 3 % ljudi na svetu – AB (Rh negativno),« pravi Boštjan.

Ne le, da daruje polno kri, ki jo lahko odvzamemo vsake tri mesece – vmes se naroči še na
plazmaferezo in citoferezo. Gre za postopke darovanja prečiščene krvne plazme, ki pa se lahko
izvaja na 20 dni.

Kakšni so občutki po darovanju krvi?

»Daruješ zato, da pomagaš. Krvi se namreč ne da umetno narediti. Občutki so krasni, ko se zavem, da sem s tem dejanjem lahko nekomu rešil življenje ali pa mu vsaj pomagal pri boju z boleznijo. Po samem odvzemu pa se počutim odlično, saj z odvajanjem krvne plazme očistim telo toksinov in nečistoč.«

Krvodajalstvo ni plačljivo, saj bi tako tudi izgubilo svoj smisel – ljudje bi darovali le še zaradi denarja in ne zaradi sočutja in dobre namere.

Kako bi spodbudil še druge k temu lepemu dejanju?

»Le pogumno, nič ne boli! Gre za nesebično pomoč drugim, ki kri potrebujejo, in je od nas odvisno njihovo življenje. Na kliniki so zelo prijazni, vsakič po odvzemu nam ponudijo še sendvič in pijačo, da se dobro okrepčamo.«

Boštjan je sicer dolgoletni kriminalist, svojemu poklicu je predan že 33 let. Tudi v svoji službi je videl že zelo veliko primerov in nesreč, kjer so ljudje potrebovali darovano kri, da so preživeli.

Nuša Želko, 6. 3. 2025