Ana Kocjan iz zaselka Miklavž pri Ormožu pravi, da je zasvojena s pletenjem. Za pletilko in kvačko je prvič prijela pri šestih letih, za kar je hvaležna mami, ki je ljubezen do ročnih spretnosti prenesla na vse tri hčerke.

Anino veselje do vsega, kar nastane izpod njenih rok iz mehkih klobk, pa je v zadnjih letih dobilo novo dimenzijo. Skupaj s štirimi upokojenkami, ki se vsak teden zbirajo pri njej, je namreč del široke mreže slovenskih prostovoljk, ki pletejo brezplačne kapice, copatke in hobotnice za novorojenčke. Anina skupina se imenuje Pridne roke in spada pod Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu.

V ptujski porodnišnici se vsako leto rodi okoli 900 otrok in vsak od njih je deležen lepega in mehkega darila. V akciji zbiranja doniranih pletenih izdelkov sicer sodelujejo vse slovenske porodnišnice, kar pomeni, da vsak otrok prejme toplo pleteno ali kvačkano kapico in copatke, nedonošenčki pa še majhno hobotnico, saj naj bi jih mehke lovke spominjale na popkovino oz. na čas, ko so bili v varnem zavetju materinega trebuha.

Pobudo za tovrstno akcijo je pred leti dala prodajalna Huda volna, ki slovenske pletilje in kvačkarice tudi letos poziva k ustvarjanju izdelkov za najmlajše. Izdelke lahko odnesejo neposredno v bolnišnico ali jih oddajo pri koordinatorjih projekta v porodnišnicah ali v lokalnih društvih. Ana Kocjan se s svojimi pletiljami zbere vsak ponedeljek za dve uri, kolikor je običajno potrebno, da vsaka splete en izdelek. Ana splete povprečno tri kapice in copatke na dan – seveda, če ji preveč časa ne vzame klekljanje ali šivanje po metodi rišelje, s katerima se prav tako strastno ukvarja.

Ženske, katerim so se v zadnjih letih pridružile tudi mlade pletilje in šivilje iz njihove občine, sicer pletejo vsak dan in izdelke oddajo Ani, ki jih vsaka dva meseca odpelje na Ptuj. Nekaj copatkov, kapic, oblačil in odej, ki jih prispevajo Pridne roke, je razstavljenih tudi v vitrinah bolnišnice, na tak način pa mnogi bodoči starši in drugi obiskovalci izvedo za akcijo brezplačnega obdarovanja otrok ter včasih prispevajo kakšen evro ali volno pletiljam, ki material za svoje delo sicer kupujejo same.

Zelo pomembno je, da volna (zlasti v zimskih mesecih) otrok ne pika in da so kapice ravno prav velike; povprečen obseg novorojenčkove glave je namreč od 32 do 37 centimetrov. V toplejšem delu leta pa Ana z ekipo Pridnih rok ustvarja tanjše bombažne kapice in nogavičke, pa tudi šivane izdelke za male glavice. 

In kakšno je plačilo?

Dobra volja in zadovoljna duša, pravi Ana Kocjan. Občutek, da nekaj podariš novorojenčkom, pa še posebej navdaja s toplino. In za piko na i; izpod rok Ane Kocjan in njene pletilsko-kvačkarske ekipe nastajajo tudi kape za najstarejše. Ker v njihovi občini to leto kar 16 starostnikov praznuje 90 let, bo vsak izmed njih v prihajajoči pomladi prejel toplo volneno kapo. Seveda brezplačno.

In še anekdota o časih, ki se najbrž ne bodo več vrnili: Ko so bili v 80. letih med ženskami, še posebej med bančnicami, zelo popularni štrikani puloverji, jih je Ana naredila in prodala toliko, da je z izkupičkom zgradila tudi kakšen del takrat nastajajoče hiše, ki je vedno polna ljudi in kjer z možem živi še danes. 

Petra Bauman, 1. 3. 2025

Sodelujte tudi vi

Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.


sl_SISlovenščina