5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

To delo je bilo sicer naporno, a drugega načina takrat tako ali tako niso poznali. Na travnike se je bilo treba odpraviti že zgodaj, ker se je travo, ko je bila še rosna, veliko lažje kosilo. Pred tem opravilom je bilo potrebno pripraviti koso in jo sklepati. Tudi med samim opravilom je bilo treba večkrat nabrusiti koso, zato so imeli kosci okoli pasu ves čas osovnek. To je tulec, v katerem sta voda in oslom (brusilni kamen), s katerim so po potrebi nabrusili koso. Čeprav je veljalo, da je to delo bolj za moške, se je vedno kje našla tudi kakšna ženska, ki je obvladala vihtenje kose. Sicer pa so žene in dekleta v tem času skrbno pripravljale malico, ki so jo kasneje prinesle moškim za likof.

To je čudovita tradicija, ki se ponekod po Sloveniji še vedno ohranja. In prav je tako, saj se tako še vedno zavedamo svojih korenin in slovenske kulturne dediščine.

Na Raki je Turistično društvo Lovrenc na junijski dan zjutraj organiziralo že 18. ročno košnjo hriba Cavsar. Na tradicionalnem dogodku se je zbralo kar 60 udeležencev, s košnjo dva hektarja velikega travnika pa so začeli že ob 6:30 zjutraj. Moški so prišli z nabrušenimi kosami, ženske pa z grabljami. V sklopu dogodka je bilo prikazano tudi brušenje kose z brusilnim kamnom. Prvi zarez je naredil najstarejši udeleženec, star 84 let, s čimer so otvorili košnjo. Takoj za njim so se tega lotili tudi drugi. Najprej je bila na vrsti košnja, nato pa so ženske pokošeno travo razmetavale z grabljami, da bi se ta lažje sušila. Sicer pa je hrib Cavsar poseben tudi zaradi terena, ki je precej strm. Tako ga ni možno pokositi na noben drug način kot ročno. Lepo je bilo videti tudi nekaj predstavnikov mlajše generacije, ki so sodelovali na dogodku. S tem se ta spretnost ohranja naprej kot dediščina, saj se v današnjih časih na tak način sicer ne kosi skoraj nikjer več.

Kot običajno so tudi letos delavcem malico pripeljali kar na vozu. Za pripravo slednje je poskrbel aktiv kmečkih žena v sodelovanju s turističnim društvom. Za veselo vzdušje so poskrbeli tudi muzikantje, katerih petje je spremljal glas domačih ljudskih pevcev. Med prijetnim dogajanjem so podelili še nekaj priznanj in tako so se na kraju dogodka zadržali kar nekaj časa. Pogovori so tekli tudi o organizaciji dogodka za naslednje leto, saj so vsi navzoči podprli tako pristno delo kot druženje.

Prikaz tradicionalne košnje s koso je etnološko podprt dogodek, saj prikazuje to tradicionalno kmečko opravilo. 

Andreja Bakšič Grozdina, 22. 6. 2025