5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

Svet otrok s posebnimi potrebami je svet drugačnosti, poguma in neizmerne človeške topline. Lahko nam predstavlja darilo, ki nas uči na svet gledati z odprtim srcem. 

Pogovarjala sem se s Sandro Mušič iz Cerkelj, kateri je življenje na pot prineslo veliko preizkušenj, izmed katerih so bile mnoge tudi zelo težke.

Ko je bila še mlado dekle, je doživela eno največjih preizkušenj svojega življenja – rodil se ji je sin s posebnimi potrebami. Njene dneve so zapolnjevali zdravniški pregledi, skrbi, neskončna vprašanja brez odgovorov in občutki nemoči. Kljub ljubezni do sina je začutila, da jo to psihično težka preizkušnja. Čeprav je bila navzven videti močna, se v sebi velikokrat ni počutila tako.

Govorili sva o soočanju z izzivi starševstva. Sandra se ni umaknila vase, temveč se je odločila, da poišče pot do razumevanja sebe, situacije in svojega otroka. Začela je raziskovati in preizkušati razne metode. Obiskovala je alternativne delavnice in terapije, ki so ji pomagale, da je ostala močna zase in za svojo družino.

Verjame, da nihče ne bi smel sam hoditi po težkih poteh. »Pomembno je, da znaš prisluhniti brez obsojanja in da znaš ponuditi ramo, ko nekdo pokaže svojo ranljivost.«

Zadnjič je na šoli srečala žensko, ki je bila vidno utrujena, ko pa je prevzela svojo hčer, je ta doživela čustveni izpad. Sandra je dogajanje najprej samo opazovala, kasneje pa je pristopila do deklice, se ji zazrla v oči in ji začela nežno masirati dlani, zaradi česar se je ta popolnoma sprostila. Posledično sta lahko z mamo ponovno vzpostavili stik. Mami so v oči stopile solze, popoldan pa je Sandri poslala sporočilo: »Hvala za nežno masažo in sočutje, zaradi katerih je bila hči popoldne popolnoma umirjena. Resnično si mi pomagala. Hvala iz srca.« Sandra ji je odgovorila: »Ko se srci srečata v sočutju, postane tudi najtežje breme lažje.«

Nato sva se naprej pogovarjali o tem, da se prav v ranljivosti skriva moč in da smo tukaj zato, da pomagamo drug drugemu.

Zaradi izzivov, s katerimi se je srečala, danes lažje svetuje drugim, kako si lahko olajšajo težke trenutke. Starši otrok, ki obiskujejo isto šolo kot njen sin, jo večkrat vprašajo za nasvet. »Vsi se srečujemo s podobnimi izzivi, zato je še toliko bolj pomembno, da med seboj delimo mnenja, da se podpiramo, priznamo težave, s katerimi se soočamo, s tem pa drug drugemu pomagamo s konkretnimi nasveti, spodbudo in vedenjem, da nismo sami.«

Starši otrok s posebnimi potrebami pogosto najbolje razumejo stiske, skrbi in majhne zmage drug drugega. Prav zato je medsebojna pomoč pomembna vrednota, ki gradi njihov vsakdan.

Maja Grošelj, 21. 6. 2025