Spominjam se njene pozornosti do slehernega učenca, ne glede na njegovo ozadje in družino, iz katere je izviral. Med nami ni delala razlik in zanjo je bil vsak od edinstven na svoj način.
Tako kot velja pri praktično vseh poklicih, je tudi pri poučevanju tako, da nekateri učitelji svoj poklic opravljajo kot nujno obveznost, medtem ko drugi v svoje delo vnašajo predanost in srčnost, ki ju učenci tudi začutijo. Darja je vsekakor (bila) naša učiteljica z velikim srcem.
Pri poučevanju je podala veliko življenjskih primerov, predvsem pa nas je učila strpnosti, spoštovanja in empatije, kar mi je bilo pri njej še posebej všeč.
Spominjam se, ko smo se na šolski izlet odpravili v ljubljanski živalski vrt. Starši so mi za popotnico pripravili hrano in pijačo, toda ker so mislili, da ne potrebujem denarja, sem dobila zgolj majhno vsoto za vsak slučaj.
Sprva je bilo videti, da to ne bo problem, ker je bilo za vse drugo poskrbljeno, zato si med ogledom živalskega vrta s tem nisem belila otroške glave. Ko pa smo si naposled ogledali vse živali, so se številni sošolci zapodili v tamkajšnjo trgovino, da bi kupili majhne lične spominke. Bila je kar pestra izbira slednjih; od raznolikih majhnih figuric živali do snežnih krogel in podobnega, kar je vabljivo za iskrive otroške oči.
Ko sem si ogledovala cene, sem hitro ugotovila, da imam s seboj premalo denarja, zato sem se držala bolj ob strani ter opazovala, kako so sošolci kupovali plišaste živali in ostale okraske. Takrat me je učiteljica Darja povprašala: »Mateja, bi tudi ti rada imela kakšen spominek?«
Odgovorila sem ji, da nimam dovolj denarja. »Bom pa kdaj drugič kupila kakšnega,« sem še dodala. Okrog naju je nastal pravcati trušč, saj so se sošolci smejali, ko so v rokah držali svoje igrače in spominke ter si jih izmenjevali. Medtem je učiteljica Darja stopila do stojnice z igračami in spominki ter kupila še enega zase. Vsaj tako je bilo videti na prvi pogled.
Čez nekaj minut, ko sem bila bolj na samem, mi je prinesla ličen spominek in mi ga diskretno podala: »To je zate, da se boš z veseljem spominjala našega izleta.« S hvaležnostjo in ganjenostjo sem ga sprejela.
Ta gesta mi je ostala v lepem spominu, ni pa bila edina, saj je učiteljica Darja vedno opazila drobne stiske otrok, ki so jih drugi učitelji morda spregledali. Poleg tega je nas, svoje učence usmerjala k medsebojni pomoči in složnosti, kar se mi je vtisnilo v lep spomin in mi predstavlja dobro popotnico za življenje.
Mateja Sekavčnik, 20. 6. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)