Sem v srednjih letih. Za sabo imam že nekaj življenjskih preizkušenj. Delo, ki ni bilo vedno lahko. Ljudje, ki so prihajali in odhajali. Bili so tudi trenutki, ko sem se spraševala, če ima vse skupaj sploh smisel.
Živim v Sloveniji. To ni velika država. In prav v tem vidim njeno lepoto. V tem, da se ljudje še znamo pogledati v oči. Da se lahko pogovorimo. Da beseda še vedno velja. Vsaj tam, kjer jo ljudje jemljejo resno.
Ljudi velikokrat slišim govoriti, da ni perspektive. Da mladi odhajajo. Da se ne da. In ne bom rekla, da teh občutkov ne razumem, saj sem jih tudi sama kdaj imela. A ko pogledam okoli sebe, vidim tudi nekaj drugega. Vidim ljudi, ki kljub vsemu delajo. Ki zgodaj vstajajo. Ki popravljajo, zdravijo, učijo, ustvarjajo. Ti ljudje so Slovenija. Ne naslovi v medijih ne veliki govori, ampak vsakdanje življenje.
Verjamem, da uspešno življenje ne pomeni nujno bogastva. Zame pomeni živeti dostojno. Da opravljam smiselno delo. Da vem, zakaj zjutraj vstanem. Da se ne bojim prihodnosti, ampak jo razumem. In da vem, da nisem sama.
Želim si, da bi bila Slovenija država, kjer se ceni delo. Vsako pošteno delo. Kjer ni pomembno, kdo si, ampak kaj prispevaš. Kjer se znanje ne izgublja v birokraciji in kjer se dobri ljudje ne utrudijo od nenehnega dokazovanja. Država, kjer se stvari rešujejo z dialogom, ne z delitvami.
Ko razmišljam o prihodnosti, ne razmišljam o popolnosti. Razmišljam o povezanosti. O tem, da znamo stopiti skupaj, tudi ko se ne strinjamo glede vsega. Da znamo poslušati. Da znamo priznati napako. In da znamo reči: Naredimo drugače – boljše.
Rada bi, da moji in drugi otroci ne bi odhajali zato, ker doma ni priložnosti. Naj gredo po znanje, izkušnje, širino, a naj vedo, da imajo dom, kamor se lahko vrnejo. Da so doma vedno dobrodošli.
Slovenija ima vse, kar potrebujemo. Ni popolna. Tudi jaz nisem. A ima srce, ima ljudi. Sposobna se je pobrati in iti naprej. Če bomo znali gledati drug na drugega z več razumevanja in manj strahu, bo vse lažje.
Ko zvečer zaprem okno, si želim samo to, da bomo znali živeti drug z drugim; pošteno, mirno in povezano. In verjamem, da je to mogoče. Tukaj. Doma. V Sloveniji.
Tatjana Gostimirović
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)