Sprehodili smo se po hribovitem terenu v okolici Celja in uživali v pogledu na brstečo naravo. Ko smo prišli do svakovih znancev, so me ti presenetili s svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo.
»Tukaj smo vsi domači med seboj. Redko se zgodi, da ti pri sosednjih hišah in v okolici ne bi česa ponudili,« je povedal svak Matej. Vem tudi, da si sosedje radi pomagajo med seboj, kar mi je še posebej všeč.
Za pozno popoldne je bila napovedana nevihta, zato smo se odločili, da je boljše, če jo hitro mahnemo naprej in dodobra izkoristimo dan. Čez nekaj minut smo prispeli do zanimive postojanke z ribnikom, kjer lahko ljudje lovijo ribe. Tam živi Slavko Štarkl s svojo ženo. Slavko je – kljub temu da je v svojih zlatih letih – poln življenjske energije, ki bi mu jo zavidal marsikateri mladenič. K njegovi kreposti verjetno pripomore tudi to, da je deloven in poln zanosa, rad pa zahaja tudi v slovenske gore, do katerih čuti posebno pripadnost.
Že od daleč smo lahko videli Slavka, kako dela v okolici hiše. Ko smo se mu približali, nas je ustavil in rekel: »Kam se vam pa tako mudi? Se boste pa ja malo ustavili in spili kaj osvežujočega. Danes je res vroč dan.« Še preden bi mu kateri izmed nas uspel oporekati, nas je že posadil za klop in prosil svojo ženo, da prinese pijačo.
Med prijetnim klepetom smo izmenjali nekaj zgodb. Slavko se je naenkrat zazrl v mojo sestro in se spomnil, kako jo je pozimi reševal iz zagate, ko je z avtom obtičala na zasneženi cesti. »Takrat je res močno snežilo, toda na srečo sem ti lahko pomagal, da si uspešno prišla domov,« se je spominjal.
Sestra je bila hvaležna za njegovo pomoč. Ob spominu na dogodek je dodala: »Tistega dne sem si res želela, da bi moj avto imel štirikolesni pogon.« Slavko je s svojim značilnim smislom za humor pripomnil: »Ni problema. Dokler bom lahko, bom z veseljem pomagal takim puncam, kot si ti.«
Po prijetnem pogovoru, polnem smeha in zanimivih anekdot, smo se počasi poslovili od Slavka in odšli naprej; malce po ustaljeni poti in malce po bližnjici, ker so nas zvoki v daljavi že opominjali na bližajočo se nevihto. Ta nam ni mogla pokvariti prijetnega dneva. Spremljal nas je namreč dober občutek, kako lepo je poznati človeka, ki rad pomaga in na katerega se lahko zaneseš.
Mateja Sekavčnik, 22. 4. 2026
Magyar 
Slovenščina 
Italiano 
English (UK)