Pred kar nekaj leti je takrat 3-letno hčer nekega večera začelo grozno boleti uho. Poklicala sem v dežurno ambulanto za nasvet, pa so mi dejali, da jo moram čimprej pripeljati na pregled, ker bo verjetno nujno potrebovala antibiotik. Bila je jokajoča, temperatura je šla čez 38. Na hitro sem jo oblekla in že sva se peljali proti dežurni ambulanti. Ker pa sem naslednji dan imela nujne opravke v službi, sem med čakanjem v čakalnici poklicala njenega očeta, mojega bivšega partnerja, če bi jo lahko zjutraj za par uric vzel v varstvo. Takoj se je ponudil, da jo lahko že pride iskat do ambulante, ko končava s pregledom.
Pregled je seveda potrdil, da hči potrebuje antibiotik, zato sva se odpeljali še do lekarne. Tam naju je že čakal njen oče. Vzela sem hčer iz avtosedeža in jo predala njenemu očetu. Z receptom sem odšla še po antibiotik. Medtem sta onadva že prestavila sedež v njegov avto. Predala sem zdravila, objela hčerko in se zahvalila bivšemu partnerju, da jo lahko naslednji dan pazi.
Odpeljala sem se proti domu. Vem, da je bila ura že malo pred polnočjo, ko mi je zazvonil telefon. Na drugi strani linije se je oglasila moja stara mama, precej raztresena. »Maja, joj, še dobro, da si se javila. Kje si? Si dobro? Joj, kako me je skrbelo.« Ni mi bilo povsem jasno, kaj se dogaja.
»Maja, klicali so s policije. Spala sem že. Ustrašila sem se, da se ti je kaj zgodilo.«
Na hitro sem ji razložila, da sem hčer morala peljati na pregled zaradi vnetja ušes.
»Zakaj so klicali s policije?« mi ni bilo čisto nič jasno.
»Nujno se moraš oglasiti na policijski postaji, ker so našli neko tvojo osebno stvar.« Več ji niso povedali.
Obrnila sem avto in se vrnila nazaj v mesto proti policijski postaji.
Z razbijajočim srcem sem vstopila. Na vhodu sem razložila, zakaj sem prišla. Napotili so me do policistke, ki mi je izročila mojo denarnico. Očitno mi je padla iz žepa, ko sem predajala hčerko njenemu očetu pred lekarno.
»Denarnico nam je prinesla gospa, ki je denarnico pobrala pred lekarno. Ravno je zaključila z delom. Tam je namreč zaposlena kot čistilka.«
ŠE OBSTAJAJO POŠTENI LJUDJE.
V denarnici sem seveda imela vse dokumente in tudi nekaj denarja. Vse je bilo še tam. Za vedno bom hvaležna tej neznani gospe.
Maja Grošelj, 4. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar