Nekega deževnega in meglenega dne, ko se je vozila domov, je ob cesti opazila starejšo gospo, ki je očitno imela težave s hojo. Bila je v bolečinah, v rokah pa je nosila težko, do vrha napolnjeno nakupovalno vrečo. Erika je že od daleč zaznala njeno stisko in takoj, ko je lahko, obrnila avtomobil ter se pripeljala do nje. Vprašala jo je, če ji lahko ponudi prevoz, saj je še vedno deževalo. Gospa je bila nekoliko presenečena, saj je danes redkost, da ti kdo, še posebej mladi, ponudi prevoz. Celo pozdravi danes malokdo. Kljub temu se ji je kmalu narisal nasmešek na obrazu in odpravila se je v avto. Erika je nakupovalno vrečko odložila v prtljažni prostor, gospe pa je pomagala, da se je počasi usedla na sovoznikov sedež.
»To je pa tako zelo prijazno od tebe. Ni veliko takšnih, ki sploh opazijo nas, starejše,« je rekla gospa.
Povedala je, kje je doma in kam naj jo pelje – pot je bila kar dolga. Med vožnjo sta poklepetali, kar je gospo še dodatno osrečilo, saj je sicer precej osamljena. »Lahko me odložiš malo prej, da boš lažje obrnila in ne boš imela dolge poti zaradi mene,« je rekla gospa, vendar jo je Erika pripeljala prav do vhodnih vrat njene hiše.
Gospa se ji je želela zahvaliti na vse možne načine. Ni mogla dojeti, da jo je domov pripeljal neznanec. Bila je neizmerno hvaležna: »Tako zelo si mi polepšala dan. Komaj čakam, da se malce uležem, saj sem že zdaj precej utrujena. Kaj bi šele bilo, če bi morala iti peš nazaj.«
Erika se je le prijazno nasmehnila, ji podala nakupovalno vrečko in se poslovila. Tudi sama je bila vesela, da je lahko opravila dobro delo in nekomu polepšala dan.
Mislim, da se vsi, še posebej mladi, premalo zavedamo, da ni vse v zaslonih. Včasih moramo le opazovati okolico kraja, po katerem hodimo ali se vozimo. Le tako bomo opazili človeka, ki ima očitne težave, bolečine ali potrebuje takšno ali drugačno pomoč. Tudi če ta pomoč odkloni, imaš lahko dober občutek že ob misli, da si bil pripravljen pomagati nekomu, ki ga sploh ne poznaš.
Naj bo na tem svetu čim več takšnih ljudi, kot je Erika, ki pravi: »Kako zelo je zanimivo, da včasih prestrašenim ljudem pomaga le stisk roke; sploh ne potrebujemo veliko besed. In še kako veliko jim to pomeni. To pa je zagotovo zmožen ponuditi vsak.«
Nuša Želko, 26. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar