Njena redna stranka je zaposlena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Nika je izrazila željo, da enkrat obiskala center. Seveda je bla gospa takoj za in že sta se dogovorili za datum obiska.
Ko je prispela v center, so jo otroci toplo sprejeli, veseli so bili njenega obiska. »Tako so bili navdušeni, da so se jim očke kar svetile. Še s kavico in piškoti so mi postregli. Takšne dobre dušice so,« je povedala.
Vsem dekletom, ki so to želele, je uredila in namazala nohte.
»Punce so se postavile v dolgo vrsto in potrpežljivo čakale. Vsaki posebej sem nalakirala nohte v barvo, ki si jo je izbrala, in nanje narisala še kakšen motiv. Bile so zelo navdušene nad rezultatom. Celo narisale so mi risbico,« je dodala Nika.
Kako to, da si se odločila obiskati otroke s posebnimi potrebami, sem jo vprašala.
»Tudi oni so del nas; normalni ljudje z normalnimi potrebami, ki si zaslužijo enako obravnavo kot vsi ostali. Zaslužijo si biti urejeni in se dobro počutiti. Z največjim veseljem sem se odpravila k njim. Tako lepo je bilo poklepetati z vsakim izmed njih. Če sem jim s tem polepšala dan, pa še toliko bolje. To je bila zelo zanimiva izkušnja. Šele potem sem se zamislila, kako zelo smo obremenjeni z nepotrebnimi stvarmi, zato včasih ne znamo uživati v življenju in ceniti preprostih trenutkov,« je odgovorila.
Nika svoje delo opravlja s srcem in dušo ter v njem zares uživa. Rada klepeta s svojimi strankami in je vedno pripravljena pomagati vsakomur, ki potrebuje njeno pomoč. Pri tem bo vedno prva v vrsti.
Pravi, da se bo v center zagotovo še vrnila, ko ji bo čas dopuščal, saj ima kot mama veliko obveznosti.
»Sploh ne morem opisati, kakšen je občutek, ko te je nekdo zares iskreno vesel in bi ti dal vse, tudi če bi imel on zato manj,« je za konec dodala Nika.
Nuša Želko, 14. 2. 2025