Kot vzgojiteljica je s svojo toplino, potrpežljivostjo in ljubeznijo pomagala oblikovati radovedna bitja v odgovorne in sočutne posameznike. Čeprav je zdaj že upokojena, njeno poslanstvo ni končano – še vedno živi za druge in z njimi, njeno srce pa ostaja odprto za vse, ki potrebujejo njeno podporo.
Velik del svojega časa posveča prostovoljnemu delu v lokalnem društvu za posameznike s posebnimi potrebami. Med njimi so otroci, mladostniki in odrasli, vsak s svojo zgodbo, talenti in izzivi. Lilijana jim prinaša veselje, jih spodbuja k ustvarjanju in jih s svojo srčnostjo povezuje v skupnost, kjer se vsi počutijo sprejete. Ve, da včasih ni treba veliko – le iskren pogovor, skupen smeh ali pesem, ki ogreje srce.
Ko je izvedela, da Huda mravljica, ena njenih najljubših pesmic iz otroštva, praznuje 70 let, je začutila navdih. Avtor pesmi, častni Konjičan Branko Rudolf, je v njej pustil pečat že v mladih letih. Zdaj je želela njegovo zapuščino približati tudi drugim.
»Kaj pa, če bi pripravila pravo predstavo?« je predlagala. Njena zamisel je hitro našla podporo in kmalu je začela z delom. Vsak večer je sedela za šivalnim strojem in ustvarjala kostum – črn plašček s pikami, tipalke in krilca. Vsaka podrobnost je bila skrbno izdelana, saj je želela, da bi bilo doživetje nepozabno.
Ko je napočil veliki dan, se je v dvorani zbralo občinstvo – otroci, starši, člani društva, prostovoljci in prijatelji. Med njih je stopila Lilijana, našemljena v hudomušno mravljico. Njena energija je napolnila prostor – skakala je, plesala in z iskrico v očeh pela pesmico, ki jo je spremljala vse življenje.
V dvorani so se razlegali smeh, ploskanje in veselje. Občinstvo, sestavljeno iz vseh generacij, je skupaj prepevalo Hudo mravljico. Solze sreče so ji napolnile oči. V tistem trenutku je vedela, da njeno delo še zdaleč ni končano.
Ko so ji po predstavi ljudje prihajali čestitat, so ji njihove besede segle do srca. Nekdo ji je stisnil roko in rekel: »Hvala, ker nas opominjate, da pravo veselje ne pozna meja – ne starostnih, ne drugačnosti. Veselje je za vse.«
Lilijana je vedela, da bo še dolgo živela za tiste, ki jo potrebujejo. In da bo njeno poslanstvo vedno ostalo zapisano v ljudeh, ki jim je podarila del svojega srca.
Zala Krupljan, 3. 3. 2025