Franci je podporni član, ki rad sodeluje na primer pri bowlingu ali katerih drugih športnih aktivnostih in izletih, Maja pa rada sodeluje tudi pri čem drugem kot le pri prostočasnih aktivnostih. V društvu je aktivna že od leta 2012.
Maja razloži, da jo je znakovni jezik fasciniral že, ko je bila še redno zaposlena, saj je vedno želela na nek način pomagati gluhim ljudem, pa jim ni znala. Trdno stoji za svojim načelom, da se dobro z dobrim vrača, zato se je takoj po vključitvi v društvo začela učiti osnovnih besed znakovnega jezika, kar ji je pomagalo tudi pri delu v službi.
Maja tudi sedaj, ko je že v pokoju, hodi s predsednikom društva za gluhe in naglušne, gospodom Borisom Horvatom, po domovih za ostarele pomagat uporabnikom slušnih aparatov. Ko ju pokličejo, se vedno rada odzoveta.
»Pokličejo, ker želijo, da bi jim kdo zamenjal cevko na slušnem aparatu ali baterijo. Včasih zgolj svetujeva, na katerega strokovnjaka se lahko obrnejo. Nekateri starejši ljudje žal niti baterije ne morejo zamenjati sami.«
Oskrbovalka iz doma za ostarele ju torej pokliče, ko je za popravilo na voljo približno deset slušnih aparatov. Takrat se Maja in Boris povsem prostovoljno odpravita na pomoč. »Za naju je to malenkost, ki pa veliko pomeni tistemu, ki potrebuje pomoč.«
Vedno ju sprejmejo v kakšni dvorani, kjer so že pripravljeni stoli, uporabniki pa običajno že čakajo v vrsti. Zanje si vedno vzameta vsaj dve do tri ure časa, saj potem z vsemi tudi poklepetata. Skupaj spijejo kakšno kavico in se nasmejijo kateri od prigod. Zadnjič jima je nek gospod želel pokazati svojo sobo. V veliko veselje mu je bilo pokazati, kako lepo imajo urejeno, in jima povedati, kako srečen je sedaj tam. Vmes so se seveda zaklepetali še z mimoidočimi. Taki dnevi imajo poseben čar.
Socialna delavka ju včasih pospremi tudi do nepokretnih stanovalcev. »Veš kakšno veselje je, ko nekomu vrneš popravljen aparat in ta lahko zopet sliši. Ko vidiš tisti žar v očeh … To je tisto, zaradi česar smo tukaj. Da lahko pomagamo tistim ljudem, ki to potrebujejo.«
V zahvalo vse prostovoljce, ki pomagajo v domu, enkrat na leto povabijo na zabavo, kjer jim izročijo tudi kakšna lepa darilca.
»Dobro se z dobrim vrača,« pravi Maja. To je res. Tako malo je potrebno, da lahko nekomu polepšamo dan. Že prijazna beseda, topel nasmeh, stisk roke veliko pomenijo. Gre za izraz spoštovanja. Roko ponudimo vsem tistim, ki potrebujejo pomoč. Širimo veselje, pozitivnost in dobra dejanja.
Maja Grošelj, 16. 4. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar