Poštenost je vrlina, ki je Slovencem prirojena, imamo jo v svojem celičnem zapisu. Našim prednikom je bila popolnoma samoumevna, saj so živeli tako, kot so čutili, da je prav, po svoji vesti. V tem se razlikujemo od ostalih narodov. Živimo namreč na prostoru, ki ima drugačno vibracijo od preostalega sveta. Drugačno vibracijo imamo tudi Slovenci. Čeprav nam jo neprestano uničujejo, še vedno živi v nas. To vibracijo lahko imenujemo tudi magnetizem ali, po slovenskem ljudskem izročilu, duh. Ker imamo najmanj potujen jezik, bajeslovje, duhovno prakso, ljudsko izročilo in zelo močno povezavo z zemljo, duha lažje začutimo ter se povežemo s svojo vestjo. Obenem lahko postanemo pris(o)tni.
Beseda poštenost se je razvila iz glagola šteti, le-ta pa iz besede število. Poštenje je prvotno pomenilo: častitljiv, spoštovan, upoštevanja vreden; takšen, ki šteje. Vloga, delovanje vsakega posameznika v naši družbi je enako pomembna, saj vsak šteje. Ko ljudje stopimo skupaj in se moči združijo, se ustvari neizmerna moč, ki je nepremajgljiva. To potrjuje tudi stara beseda za poštenost, ki je krepost. Krepost izhaja iz moči in trdnosti, iz značilnosti človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu. Nepomembno je, koliko ljudi šteje narod, pač pa je ključna njihova odločnost, da vsak izmed njih deluje, da šteje.
Simon Prosen je povestičar, ki po svoji vesti raziskuje slovensko preteklost, duhovnost in bajeslovje. Vse troje so predniki imenovali povest, ki je stara slovenska beseda za zgodovino. Kot povestičar na predavanjih in delavnicah uči staro védenje in modrost, ki so uporabni še danes. Ima bogat opus različnih prispevkov, je tudi avtor knjige Povest o koreninah Slovencev.
*Objavljeno na Besedišče za razcvet in voditeljstvo.si marca 2025, na spletni strani Vrednote.si objavljeno z dovoljenjem avtorja.
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)