Ena izmed dejavnosti, s katerimi se lahko takšni ljudje ukvarjajo, je peka domačega kruha in drugih dobrot, še posebej če je moka domača, pridelana z lastnimi rokami in zmleta v domačem mlinu.
Fanika in njen mož Janez sta zelo skromna in preprosta človeka, ki se nerada izpostavljata. Prav zato sem bila še toliko bolj hvaležna, da sta privolila v sodelovanje. Prav je, da se piše o njuni dobroti in se izve zanjo. S tem, kar počneta že vrsto let, izkazujeta spoštovanje do slovenske tradicije in do ljudi okoli sebe, poleg tega pa gradita bolj srčno lokalno skupnost.
Na kmetiji Zevnik sami pridelujejo žita, iz njih pa moko, ki jo zmeljejo kar v svojem mlinu. Uporabljajo pšenico, iz katere nastane polnozrnata, črna in bela moka, poleg tega pa pridelujejo še rž, piro, nekaj koruze in ajde. Za vse to je potrebnega ogromno dela in predanosti. Na kmetiji poteka medgeneracijska pomoč, saj je dela veliko, s skupnimi močmi pa gre vse lažje, hitreje in boljše.
Fanika in Janez zelo rada pečeta domač kruh. Pri tem uporabljata več vrst moke in kruh pripravljata kar brez receptov; po občutku. Prav zato je vsak hlebec kruha nekaj posebnega, recepta pa pri njiju skoraj ne moreš dobiti, tudi če vprašaš zanj. Kruh pečeta v modelčkih, posledično pa nastanejo približno dvestogramski hlebčki.
Najlepši del vsega pa je, ko ta, še topel kruh delita med sovaščani, včasih pa ga ponudita tudi ljudem iz sosednje vasi in znancem; ne da bi ju kdo prosil za to. Večinoma že vnaprej določita, koga obiščeta v ponedeljek, koga v torek in tako naprej. Janez se včasih usede na kolo in razvozi kruh, bližnjim sosedom pa ga nese kar peš. V roke dobiš kruh, ki je lepo zavit v papir, še malo topel, zadiši pa, še preden Janez sploh pozvoni na vrata.
Fanika pa ljudi občasno razveseli še z drugimi domačimi dobrotami; z rogljički, rezanci, krpicami, piškoti … Iz njunih oči sije iskrena dobrota, za katero nikoli ne pričakujeta nič v zameno. Ob tem vsakemu še zaželita lep dan in povesta, da sta na voljo, če bi kdo kaj potreboval. Takšna dejanja vračajo vero v ljudi in ustvarjajo srčno okolje, kjer vladata zaupanje in toplina.
Neizmerno spoštovanje gospe Faniki in gospodu Janezu. Naj njuna dobrota še dolgo povezuje vaško skupnost.
Andreja Bakšič Grozdina, 25. 1. 2026
Magyar 
Slovenščina 
Italiano 
English (UK)