Mednje štejem tudi prijateljico Karmen. Prihaja iz Kamnika, mesta z bogato zgodovino in kulturno dediščino, ki ga v mojih očeh najlepše predstavlja prav ona s svojo srčnostjo in pripravljenostjo pomagati drugim.
V moje življenje je stopila kot neznanka, vendar je bila komunikacija med nama že od prvega trenutka kot odprta knjiga, saj sva si brez strahu izmenjali svoje misli in občutke. Do nje gojim globoko spoštovanje, saj je njeno poslanstvo humanitarne narave, v njej pa je globoka želja pomagati ljudem, ki jim življenje ni prizaneslo. Največ skrbnosti in pomoči namenja otrokom v Ruandi v Afriki. Čeprav jo od tamkajšnjih otrok ločujejo kilometri, je z njimi povezana z nevidno nitjo človečnosti.
Karmen svojega poslanstva ni zgradila čez noč. Dolga leta je z ustvarjalnostjo in potrpežljivostjo izdelovala voščilnice, ki jih je okrasila z otroškimi motivi. Tako prisrčno so oblikovane, da so bile videti kot prizori iz otroške zgodbice. Prav vsaka voščilnica je bila nekaj posebnega. Za drobnim izdelkom je stala njena velika želja pomagati otrokom, ki jim je namenila prostor v svojem srcu.
Na vse načine se je trudila s prodajo. Hvaležnost je pospremila z besedami: »Vsak evro šteje.« Njeno vodilo je bilo, da je v vsaki izdelani voščilnici videla denar, ki ga bo prejela z njeno prodajo. Ta je romal v Ruando; za otročke, kot jih je sama imenovala.
Karmen s svojo vztrajnostjo, dobro voljo in predanostjo zbira mesečne prispevke in jih pošilja v Afriko, da se z njimi nahrani, obleče, izšola in zdravstveno zavaruje tamkajšnje otroke. S svojimi dobrimi dejanji jim zagotavlja osnovne življenjske potrebščine in skrbi za boljšo prihodnost slednjih.
Rezultati njenih prizadevanj ne ostanejo neopaženi. Ljudje, ki pomagajo ruandskim otrokom na terenu, preko facebooka redno objavljajo fotografije dogajanja in poročila o rezultatih dobrih del. Tako se lahko darovalci prepričajo, da njihova pomoč resnično doseže ljudi, ki jo potrebujejo. Takšne objave so za Karmen dragocena potrditev, da se dobrota odraža v konkretnih dejanjih.
Karmen se ni zadovoljila le s tem, da zbira prispevke in pošilja denar. Ruando je tudi sama obiskala, saj se je želela na lastne oči prepričati, da njena prizadevanja prinašajo spremembe. Potovanje v Afriko ji je dalo potrditev, da njeno dolgoletno delo ni bilo zaman.
Dobri ljudje sveta ne spreminjajo z velikimi besedami, temveč z dejanji, ki drugim polepšajo življenje in puščajo vidne sledi. Prihodnost postane svetlejša, ko ljudje pokažemo, da nam je mar za druge.
Bernarda Jenko, 22. 10. 2026