Dogodek se je odvijal 22. julija 2023. Ker se zgodba uvršča med dejavnosti za ohranjanje tradicionalnih običajev naše države, je prav, da se o tem piše in bere.
Za dogodek mi je povedal predsednik društva Alojz Kerin, da bi ta dobil pravo podlago, pa se moramo vrniti nekaj let nazaj. Ta projekt je nastal v Babincih leta 1999. Kot je dejal tedanji predstavnik Turističnega kulturnega društva Babince, je šlo za zamisel pokojnega predstavnika tega društva. Ta je želel izvesti projekt, ki bi združeval vsa slovenska društva. Tako so po prvi žetvi projekt predali naslednjemu društvu, vsako sedmo leto pa se sajenje, žetev in prireditev ponovno organizirajo v Babincih.
Da bi lahko izpeljali dogodek na Raki, so morali že leta 2022 pripraviti teren za žetev. Na parceli pred raškim gradom so posejali več kot 3000 zrn. Njiva je bila v obliki raške čebule. Celo leto so skrbeli zanjo, da so lahko naslednje leto izpeljali zastavljeni dogodek.
Prišel je čas žetve. Po pozdravnem nagovoru podžupanje Mestne občine Krško in Alojza Kerina, predsednika Turističnega društva Lovrenc Raka, so pričeli z žetvijo in izbiro največjega klasa. Postavili so rekord v številu zrn, saj je bilo v enem klasu 79 zrn, česar doslej ni zabeležilo še nobeno društvo.
Košnjo so izvedli s srpi in koso, prirejeno za košnjo žita, pšenico, povezano v snope, pa so naložili na voz in jo s konji prepeljali v raški grad. Po košnji je bila prebrana. Izvedeni sta bili tudi sodba in srednjeveška kazen za tatiča, ki so ga privezali na grajski sramotilni kamen. V gradu je sledila tudi izvedba mlačve s cepiči na starodaven način, nato pa še čiščenje pšenice z rešetom in lesenim strojem oz. s pajklom.
Ko so prečistili pšenico, so stehtali celotni pridelek. Tehtal je 20 kilogramov. V času košnje in prikaza mlatenja žita je v sklopu spremljajočega kulturnega programa nastopilo nekaj domačih glasbenikov. Pod šotorom je ob gostinski ponudbi sledilo simbolično obdarovanje med društvi, hkrati pa tudi primopredaja žita društvu, ki naj bi naslednje leto nadaljevalo s projektom 2000 zlatih zrn. Ta naloga je pripadala društvu iz Šentruperta, ki je od predsednika društva Lovrenc prejelo 3484 zrn.
Potrebno je podati še en zanimiv podatek. Tradicija tega projekta veleva, da društvo, ki prejme 2000 zrn, temu doda število zrn od največjega klasa, ki so ga poželi na posejani parceli. Tako se to število vsako leto poveča samo za število zrn največjega klasa.
Da bi izvedli tako velik dogodek, so se društva in posamezniki povezani med seboj ter organizirali ogromen, skoraj celoletni projekt. S sodelovanjem in slogo so dogodek izpeljali z odliko ter nanj privabili veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem opazovali žetev in vse, kar je povezano z njo.
Andreja Bakšič Grozdina, 2. 7. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)