Slovenija, ki je pravi mali raj na Zemlji, slovi po neokrnjenih zelenih predelih in skritih naravnih lepotah, ki božajo naše čute.
Slovenci se radi pohvalimo z našimi naravnimi biseri, kar je tudi prav, saj ni vsem dano živeti v tako lepi deželi. Tega se pogosto zavemo šele, ko nekaj časa preživimo v kateri tuji državi, kjer nimajo tovrstnih privilegijev. Čisto, neokrnjeno okolje ni samoumevno. Pripadnost Sloveniji in njenim naravnim danostim je smiselno negovati na različne načine, ker lahko naravi konec koncev vedno damo nekaj v zameno za obilje darov, ki nam jih poklanja.
Ekipa desetih krajanov vasice Kotlje, ki se nahaja pod Uršljo goro, se je domislila svojega načina, kako se tega loteva. Njeni pripadniki namreč že nekaj časa stremijo k istemu cilju; zbirajo odpadni papir, ki bi se sicer valjal po kleteh in drugod, nato se ekipa prizadevnih mož zbere skupaj in naloži papir na kontejner za odvoz.
Ena tovrstna akcija traja kar nekaj časa. Nazadnje so papir pred odvozom zbirali skoraj celo leto. Gospoda Janez Herman in Boris Gorenšek sta zbrala zavidljivo količino papirja. Pri zbiranju namreč nista samo opazovalca, ki bi beležila količino papirja in rekla: »Zdaj je dovolj. Začnemo nalagati,« ampak papir pobirata od vrat do vrat.
»Nekateri starejši občani zbranega papirja ne morejo pripeljati sami, zato se ponj odpravita z avtom. Tako se zbira cajtng na cajtng in dobimo deset ton papirja,« pove gospod Jure Sojč, eden izmed sodelujočih.
Lanskega novembra, ko je bilo leto skoraj naokrog, se je v skladišču nakopičilo toliko papirja, da zanj ni bilo več prostora, in potreben je bil odvoz. Moški so se nekega dne zmenili za srečanje in z ustaljeno ekipo jim je uspelo v pičlih štirih urah v kontejner naložiti več kot deset ton odpadnega papirja. Za piko na i je poskrbel gospod Vinko Gostenčnik z organizacijo prevoza.
Po uspešno opravljenem delu so si pripovedovali zgodbe in se naužili pozitivne energije zbrane družbe. Tudi lačni niso ostali, saj je za slastno malico poskrbela družina Hudopisk. Tovrstna prizadevanja, ki pripomorejo k čistejšemu okolju, niso le dobra gesta, temveč krepijo tudi občutke pripadnosti, saj se med seboj povezujejo ljudje, ki stremijo k skupnemu cilju.
Prijateljske vezi, ki se stkejo v sklopu takšnih projektov, so trdne in zanesljive. Poleg tega ustvarjajo skupnost podobno mislečih in krepijo sodelovanje, ki je lahko pozitiven zgled drugim. Akcije zbiranja starega papirja bodo potekale tudi v prihodnje, saj člani ekipe pravijo, da je to njihov majhen prispevek k čistejši naravi.
Mateja Sekavčnik, 8. 8. 2026