Zadnja leta veliko bolj pogosto kot prej kupujem od lokalnih pridelovalcev in kmetov, saj se zavedam pomena podpreti ljudi, ki se vsakodnevno trudijo za pridelavo kakovostne lokalne hrane.

Pogosto se odločim za domača jajca s kmetije Poklič, imenovana Francijeva jajca, ki jih je mogoče kupiti na Koroškem. Zgodbo o Francijevih jajcih poznam že nekaj let in všeč mi je, da ima lastnik kokoši Franci Poklič s slednjimi poseben odnos, ki potrjuje misel, da le srečne kokoši znesejo prvovrstna jajca. 

Jajca so nadvse uporabno superživilo, ki bi jih morali imeti ves čas na zalogi, zato se sama vedno pravi čas odpravim po nova. Tako je bilo tudi sončnega jesenskega dne pred nekaj meseci. Po opravljenem nakupu me je doma pričakala moja sestra. Medtem, ko sem ji razlagala o tem, kako hitro ljudje pokupijo Francijeva jajca v zadrugi, kjer jih navadno kupujem, in tudi po jajcematih, sem na mizo hitro zlagala škatle z jajci.

Prodajalka v zadrugi mi je sicer že prej namignila, da bom presenečena ob odpiranju škatel, saj so ji nekatere stranke povedale, da se notri ne skrivajo le jajca. Domnevala sem, da je zraven še kakšna pobarvanka, svinčnik ali spominček, ki ga na kmetiji Poklič podarijo ob praznikih ali ob podobnih priložnostih, toda ob odprtju ene od škatel me je v njej čakalo zanimivo presenečenje. 

V škatli z jajci je bila priložena lična majhna kartica s sličico kokoške v rokah lastnika Francija, na kateri je bilo prilepljenih petdeset centov. Na kartici je bil prisrčen zapis: »Zaradi povečanja številčnosti kokoši so jajca manjša, zato vam vrnemo cekinček.«

Z radovednostjo sem hitela odpirat še druge škatle z jajci. V vsaki je bil kuponček s sporočilom, nanj pa prilepljenih 50 centov. »To pa je res lepa gesta,« sem rekla svoji sestri. »Redko doživiš, da bi ti kdo vrnil denar, če živilo ni takšno kot po navadi. Cene se običajno ne znižuje.«  

Sestra se je strinjala in dodala: »Navsezadnje to ni le lepa gesta, temveč tudi poštena praksa, poštenost pa je vrlina, za katero se včasih zdi, kot da izumira. Marsikdo namreč gleda le na to, da bo imel čim večji dobiček, pa četudi pri tem ne posluje vedno pošteno.«

To dejanje mi je polepšalo dan. Vsekakor si ga bom zapomnila, verjetno pa tudi marsikdo drug, ki kupuje Francijeva jajca. Verjetno je tudi to tisto, kar privabi ljudi: poštenost in srčnost, ki se ju začuti. 

Mateja Sekavčnik, 1. 2. 2025

Sodelujte tudi vi

Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.


sl_SISlovenščina