Tako se oblikuje vaška skupnost, v kateri si ljudje zaupajo, so pošteni in vedo, da lahko računajo drug na drugega.
Na vaški cesti med Zagradom in Štorami, v bližini Celja, je lani ob cesti stala doma narejena lesena stojnica, polna domače ekološko pridelane zelenjave. Idejna vodja je bila Ana Kolar, ki je skupaj s sinovoma Timom (14 let) in Markom (9 let) najprej narisala načrt za stojnico, nato pa so jo skupaj tudi izdelali in postavili. Narejena je bila iz ostankov lesa, ki so ga imeli doma. Na vidno mesto so napisali preprosto sporočilo vzemi, če potrebuješ.
Ideja je bila zelo preprosta. Družina ima vrt, na katerem pridelujejo zelenjavo na ekološki način. Čeprav vrt ni velik, v sezoni pogosto pridelajo več živil, kot jih sami lahko porabijo. Bučk, zelja, peteršilja, stebelne zelene, rožmarina, žajblja, bazilike ter druge zelenjave in zelišč je bilo včasih preveč za eno družino.
Škoda bi bilo, če bi zelenjava ostala na vrtu in bi na koncu zgnila, zato so jo raje dali na stojnico, kjer bi jo lahko vzel tisti, ki jo potrebuje. Zelenjavo in zelišča so dodajali sproti, po malem in glede na to, kaj je zraslo v določenem obdobju leta.
Ideja je bila Anina in je izhajala iz njene osebne izkušnje. Kot otrok je namreč tudi sama doživela pomanjkanje, zato verjame, da je lepo, če lahko nekaj, česar sami ne potrebujemo, podarimo nekomu, komur bo to prišlo prav.
Vse na stojnici je bilo brezplačno, če pa je kdo tako želel, je lahko pustil prostovoljni prispevek. Na stojnici se je poleg običajne zelenjave in zelišč našlo tudi kaj bolj nenavadnega. Za pokušino so imeli na primer pelin z okusom po Coca-Coli. Ni jim manjkalo idej in dobre volje.
Na začetku so ljudje mimo stojnice hodili nekoliko previdno in niso vedeli, ali lahko zelenjavo res vzamejo. Potem pa so se počasi opogumili. Nekateri so ob prevzemu živil pustili tudi prostovoljni prispevek.
Pripetila se je tudi prav posebna in lepa zgodbica. Poleti je nekdo vzel zelenjavo, v za to namenjeni škatlici pa je pustil prostovoljni prispevek. Kasneje škatlice ni bilo več, vendar je ista oseba, ko je ponovno vzela zelenjavo, prispevek pustila ob strani. Takšna gesta jih je pustila skoraj brez besed.
Tudi sicer so to idejo ljudje lepo sprejeli, saj so se o njej veliko pogovarjali ter ji namenjali lepe besede in pohvale.
Letos pa stojnica zaradi suše žal ni obratovala. Vreme jim ni bilo naklonjeno, zato niso pridelali dovolj zelenjave, da bi jo lahko delili z drugimi. Vseeno pa ideje niso opustili. Če bo prihodnje leto vreme bolj prizanesljivo in bo letina boljša, jo bodo ponovno postavili.
Ana upa, da se bo ideja počasi širila naprej in morda navdihnila še koga, da naredi kaj podobnega. Sama pravi, da so svoj del že naredili, saj so uresničili idejo, ki se jim je porodila.
Pri vsem skupaj je zelo pomembno tudi to, da je Ana skupaj s sinovoma naredila nekaj za skupno dobro, s čimer je sinovoma pokazala, kako pomembne vrednote so dobrota, zmernost, medsebojna pomoč in skrb za sočloveka. S tem ju je naučila, da lahko vsakdo prispeva nekaj svojega in da je včasih dovolj že majhna gesta, da nekomu polepšaš dan ali pomagaš nekomu, ki potrebuje pomoč.
Andreja Bakšič Grozdina
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)