Vsako leto aprila organiziramo tudi večjo čistilno akcijo. Udeležijo se je vaščani, ki marljivo odstranijo smeti in ves plevel po celi vasi. Letos se je pred vsakoletno akcijo odvila še ena mini čistilna akcija.
Na sestanku društva je ena vaščanka dala pobudo, da bi na območju, kjer poteka regionalna cesta pod vasjo in je veliko prometa, očistili okolico ceste, preden preraste trava in skrije smeti, ki so sedaj na površju. Mimoidoči namreč iz prevoznih sredstev mečejo veliko pločevink in ostalih odpadkov. Pred kratkim je bila v teh krajih tudi močna burja, ki je v jarke zanesla tudi raztrgane plastične vrečke.
Večina se je strinjala z organizacijo akcije, zato je bila ideja tudi realizirana. Na dan, 22. 2. 2025, se nas je na zbornem mestu zbralo nekaj vaščank in vaščanov. Med nami so bili tudi trije zelo mladi ljudje: osnovnošolka Naja, študentka Maja in njen fant Urban.
Smeti je bilo kar veliko, zato smo jih kar nekaj časa pridno pobirali. Vzdušje je bilo delovno in vreče so se polnile. Zelo prijetno mi je bilo, ko sem videla te mlade, ki so vestno delali brez kakršnihkoli navodil. Polnili so vedro, nato pa so smeti stresali v večje vreče. Niso bile potrebne besede, saj so sami vedeli, kaj je potrebno narediti.
Z Majo in Urbanom smo skupaj pobirali smeti. Med pogovorom sem vprašala Majo: »Kako to, da sta se z Urbanom odločila priti na čistilno akcijo glede na to, da sta mlada in bi šla mogoče raje kam pohajkovat?«
Odgovorila mi je: »Mama je povedala, da je danes akcija, in ni mi vseeno, v kakšnem okolju živimo, zato sva prišla. Mislila sem, da bo prišlo več ljudi,« je še dodala.
»Ma, to je pa res lepo,« sem ji odgovorila. Njene besede so se me dotaknile. Kasneje sem jo vprašala, če lahko citiram njene besede v zgodbi, in privolila je. Sama sem imela tisto soboto še nekatere obveznosti, zato sem čistilno akcijo predčasno zapustila.
Ko sem odhajala po kolovozu, je za mano pripeljal traktor, ki je pobiral vreče, ki smo jih polnili. Pogledala sem, kam je namenjen, in v daljavi sem videla, da gre do njive, kjer je bilo nekaj ljudi. Tam na obrobju njive je bila mlada mamica z dvema malima predšolskima otrokoma in vsi so hiteli polnit vrečo.
Šla sem mimo, jih pozdravila in vsi trije so mi odzdravili. Lepo je spoznanje, da vzgajamo z zgledom. Prepričana sem, da dobre navade in ozaveščenost pridejo z dobrim zgledom, ki ga otrokom dajo starši. Po treh urah od začetka akcije, ko sem se z avtom peljala od doma, sem srečala skupinico, ki je zaključila z delom in se je šla malo okrepčat. Na traktorju je bilo veliko vreč, napolnjenih s smetmi, in vidno je bilo zadovoljstvo ljudi, ki so opravili to delo.
Mateja Val Batič
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)