5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

VAJA 1: Pogovor o zmernosti skozi zgodbo

»Prava mera je najboljša pri vseh stvareh.« Heziod

Namen: Učenci skozi pogovor o zgodbi in dogodkih, ki so se ali se bodo odvili, prepoznavajo pravo mero.

»Ravnovesje na šolskem pikniku«

Na šolskem pikniku v slovenski vasi so učenci organizirali igre, hrano in glasbo. Žan je bil zadolžen za sladice in je sprva želel prinesti ogromno tort, da bi navdušil vse, vendar je ugotovil, da bi to porabilo preveč denarja in hrane. Namesto tega je zmerno izbral nekaj manjših sladic, ki so zadostile vsem. Prav tako je skupina učencev, ki je izbirala glasbo, želela igrati samo glasne pesmi, vendar so se dogovorili za zmerno mešanico mirnih in živahnih skladb, da bi uživali vsi. Zmernost je omogočila, da je piknik potekal v ravnovesju – hrana se ni zavrgla, vzdušje pa je bilo prijetno za vse. Ko pa so nekoč učenci pretiravali z glasbo in igrami, ne da bi upoštevali druge, je piknik postal kaotičen, nekateri so odšli razočarani. Zmernost je prinesla harmonijo in veselje, pretiravanje pa razdor in izgubo ravnovesja.

Vprašanja za pogovor:

• Kaj je učence usmerilo v zmernost oz. pravo mero pri načrtovanju šolskega piknika?
• Ali načrtujete kakšen dogodek doma ali v šoli? Kateri so elementi dogodka, ki bi lahko hitro šli v eno ali drugo skrajnost (preveč ali premalo, prekratko ali predolgo …)? Kaj je prava mera pri teh elementih?
• Kako prepoznamo, da smo se v nekem primeru odločili za pravo mero?
• Spomnite se kakšnega dogodka, kjer pa res ni bilo prave mere. Kako se je to kazalo, kakšne so bile posledice?

Vrednota: Zmernost kot ravnovesje in odgovornost pri odločitvah, ki koristijo posamezniku in skupnosti.

VAJA 2: Živeti preprosto, da bi tudi drugi lahko živeli preprosto

»Stvari morajo biti tako preproste, kot so le lahko, vendar ne bolj.« Albert Einstein

Prostovoljna preprostost pa pomeni osebno odločitev za odrekanje pretiranemu bogastvu in za preprostejše izbire v življenju. Ob prostovoljni odločitvi za preprostost odpadejo številne travme zaradi bogastva drugih. Ker preprostost pomeni tudi odločanje za bistveno, prispeva h kakovosti življenja.

Ciljna skupina: otroci 6+, zaposleni

Namen: Dejavnost usmerja v osebni premislek strokovnih delavcev, otrok in staršev o tem, kaj lahko v svojem osebnem in družinskem življenju odvzamemo, odvržemo, poenostavimo in tako ustvarjamo pogoje za dostojno in preprosto življenje ostalih ljudi v soseski, državi in svetu nasploh. Gre nekako za inventuro našega življenja v potrošniški družbi, ki nam vsiljuje uporabo številnih bolj ali manj nepotrebnih reči.

Potek: Pri tej dejavnosti gre bolj za osebno spraševanje in sprejemanje odločitev. To osebno spraševanje uvedemo v razredu skozi pogovor. V pomoč naj bodo vprašanja:

1. Katere stvari, ki jih kupujemo, lahko relativno preprosto naredimo sami? Nekaj idej: peka kruha, izdelava pralnega praška, različna popravila (čiščenje odtokov, zamenjava tesnila na pipi ali WC kotličku itd.).
2. Katere stvari, ki jih sedaj kupujemo, lahko izločimo, ker so nepotrebne, ali pa jih nadomestimo s preprostejšimi?
3. Ko kupujemo izdelke (predvsem gre tukaj za tehnične izdelke: telefone, računalnike, gospodinjske aparate, avtomobile …), pred nakupom natančno določimo, kaj potrebujemo. Ob nakupu iščemo izdelek, ki ustreza našim zahtevam in ima kar najmanj lastnosti oz. elementov, ki jih ne potrebujemo. 
4. Kako zmanjšati količino odpadne embalaže? Izdelke kupujemo tam, kjer jih je mogoče dobiti brez embalaže. Zavračamo dodatno embalažo in s seboj nosimo vrečke ali košare za večkratno uporabo.

Pri mlajših otrocih smo konkretnejši in posredujemo konkretna vprašanja, počakamo na odgovore in spodbujamo razmislek, medtem ko pri večjih otrocih le usmerjamo pogovor. Odraslim lahko damo vprašanja tudi v pisni obliki in jih usmerimo k premisleku v tišini, nato pa spodbudimo, naj delijo svoje misli.

Na koncu usmerimo pogovor v konkretna dejanja preprostosti, ki si jih bodo posamezniki prizadevali uresničiti.

VAJA 3: (Ne)zmernost

»Zmernost je najboljša vodnica življenja.« Ciceron

V besedici zmerno se skriva »z mero«. Stvari delamo z mero; s pravo mero; govorimo s pravo mero, jemo s pravo mero. Zmernost torej opredeljuje ravnanje s pravo mero na različnih področjih življenja in delovanja. Kaj je torej prava mera? Nekaj med minimalno in maksimalno? To zagotovo. A kaj, ko ne vemo, kaj je minimalno in kaj maksimalno. Prava mera je večkrat lahko skladna s pravimi potrebami. Prava mera pri hrani je toliko hrane, kot je potrebujemo za zdravo življenje, za zdrav razvoj. Kaj je prava mera pri oblačilih, pri bivalnih prostorih, pri potovanjih … Natančnih odgovorov seveda ni, a že ko se začnemo spraševati o tem, smo na dobri poti do prave mere.

Ciljna skupina: otroci do 6 let in učitelji

Namen: Vsak posameznik ima neko področje, kjer poseduje preveč materialnih dobrin, ali pa počne oz. uživa nečesa preveč. Vsak je torej na nekem področju ob nekem določenem času lahko nezmeren. Z vajo prepoznamo to svojo nezmernost in premislimo o njej. 

Potek: Za različne starosti se pogovorimo o različnih (ne)zmernostih:

• Koliko imaš igrač? Lahko se osredotočimo tudi na posamezne vrste igrač (pliški, avtomobilčki, žoge …).
• Koliko imaš čevljev oz. telovadne/športne obutve?
• Koliko je v tvoji omari oblačil?
• Koliko imaš kozmetičnih pripomočkov?
• Koliko časa na dan gledaš TV ali uporabljaš računalnik, tablico, telefon?
• Koliko sladkarij poješ na dan?

Posameznike vprašamo: 

• Če bi se odločil, da ne boš več povečeval količine teh dobrin (igrač, obutve …) ali počel več tega (jedel sladkarij, uporabljal elektronskih naprav …), kaj bi moral narediti, da bi to lahko dosegel?
• Ali je ta količina prevelika, premajhna ali ravno pravšnja?
• Kako to veš? Kakšno merilo uporabljaš, ko presojaš svojo zmernost?
• Poznaš koga, ki ima ali počne bistveno manj tega, pa je vseeno vesel in zadovoljen – in ne pogreša in ne potrebuje več?

VAJA 4: Osamljena koča v planinah

»Kdor je z malim zadovoljen, najde povsod pogrnjeno mizo.« Nemški pregovor

V nekaterih obdobjih ali ob nekaterih doživetjih spoznamo, da za preživetje potrebujemo zelo malo. To pa ne pomeni, da je naše življenje zato manj kakovostno ali da nam primanjkuje nujno potrebnih stvari. V takšnih trenutkih spoznamo, kaj je bistveno.

Namen: S premislekom in načrtovanjem pripravimo seznam nujno potrebnih stvari za teden dni življenja v samoti.

Ciljna skupina: otroci 11+, učitelji

Potek: 

1. Zamislimo si, da gremo sami za teden dni v osamljeno kočo, do katere vodi le pešpot in je približno 5 ur hoje. Koča je sredi gozda. V njej je pečka na drva, na kateri se da kuhati. Zraven sta dve posodi za kuhanje, žaga za drva in sekira. Tam so tudi postelja z vzmetnico, stol ter mala miza. To je vse, kar je v koči. Odpravljaš se spomladi, ko so lahko noči in jutra še precej hladna (10 stopinj).
2. Do koče boš odšel z nahrbtnikom. Za 5 ur hoje zmoreš nesti največ 15 kg.
3. Pogovor o tem, kako si se odločil, kaj boš vzel s seboj, ali česa bistvenega nisi mogel naložiti v nahrbtnik. 
4. Sestavi seznam vsega, kar boš odnesel s seboj, da boš lahko v koči preživel več dni. Vsem stvarem tudi oceni maso; skupna masa naj ne presega 15 kg.

VAJA 5: Bogastvo ali skromnost

»Lahko si skromen, a ne moder; ne moreš pa biti moder, če nisi skromen.« Kitajski pregovor

Bogastvo in skromnost sta kategoriji, ki se ne izključujeta nujno. Nekdo, ki ima veliko materialno bogastvo, lahko živi precej skromno. Drugi z minimalnim premoženjem pa je lahko precej neskromen oz. razsipen.

Namen: Vaja vodi v premislek o skromnosti kot vrlini in o tem, zakaj biti skromen.

Potek: 

• Otroke vprašamo, zakaj je po njihovem mnenju Buffett ostal pri tej hiši, kaj pomeni biti skromen, ali so oni sami skromni, kaj skromnost prinaša človeku in družbi nasploh.
• Učence vprašamo, kakšno hišo bi naredili ali kupili, če bi imeli 100 milijonov evrov. Lahko tudi dobijo list papirja in to hišo narišejo tako, da predstavijo vse, kar je v njej in okrog nje. Lahko delajo tudi v manjših skupinah (2–4 učenci).
• Učenci predstavijo hišo in povedo, zakaj so izbrali takšno, kako bi uporabljali posamezne prostore itd.
• Učencem predstavimo Warrena Buffetta, enega najbogatejših ljudi na svetu, ki ima premoženje v vrednosti več kot 100 milijard ameriških dolarjev. Še vedno pa živi v hiši iz leta 1921, ki jo je sam kupil leta 1958. Hiša je v primerjavi z bivališči nekaterih drugih milijonarjev precej skromna. Lahko jim tudi pokažemo fotografije, ki so dostopne na spletu.

Vsebino pripravil: Danilo Kozoderc