5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

VAJA 1: Pogovor o pripadnosti skozi zgodbo

Brez pripadnosti nas ni. Pripadnost so nitke, ki nas držijo pokonci, so žile, po katerih priteka do nas življenjska tekočina, so trdna tla, na katerih stojimo. Brez pripadnosti smo izgubljeni v vesolju, v breztežnostnem in brezzračnem prostoru. 

Ciljna skupina: otroci 6+

Namen: Otroci skozi različne zgodbe spoznajo nekaj elementov vrednote pripadnosti in te posamezne elemente povežejo s svojimi izzivi življenja v različnih skupnostih.

Pripadnost z vidika povezanosti

»Veriga povezanosti«: V razredu so učenci želeli okrepiti povezanost. Učiteljica jih je povabila, naj delijo zgodbe o tem, kdaj so se počutili sprejete. Eva je povedala, kako ji je sošolec pomagal pri matematiki, kar ji je dalo občutek pripadnosti. Jan je opisal, kako so na pikniku plesali skupaj, zaradi česar je bil ponosen na razred. Učenci so zapisali svoje zgodbe na papirnate trakove in jih povezali v verigo, ki je krasila učilnico. Veriga je simbolizirala njihovo povezanost, razred pa je postal enotnejši. Če bi ostali osamljeni, bi prevladali žalost in razdrobljenost. Povezanost je prinesla veselje in samozavest.

Vprašanja za pogovor: 

• Zakaj sta se Eva in Jan počutila sprejeta ob opisani dejavnosti?
• Kdaj se vi počutite sprejeti v svoji družini, med prijatelji in v razredu?
• Kako lahko v razredu ustvarimo občutek povezanosti?

Vrednota: PRIPADNOST z vidika povezanosti daje posamezniku občutek, da je sprejet, razumljen ali cenjen znotraj skupine.

Pripadnost z vidika pasti izključevalnosti

»Nestrpnost na medšolskem turnirju«: OŠ Sonce in OŠ Luna sta tekmovali na nogometnem turnirju. Obe šoli sta bili ponosni na svoje ekipe, toda po tekmah so postali navijači nestrpni. Sonce je obtoževalo Luno goljufanja, Luna pa Sonce pristranskosti. Učenci so se izogibali drug drugega, prijatelji iz nasprotnih šol pa so bili označeni za »izdajalce«. Luka iz Sonca se je zaljubil v Majo iz Lune, kar je povzročilo zasmehovanje: »Kako lahko hodiš z njo, ona je iz Lune!« Športni dnevi so potekali v znamenju razdeljenosti in vzdušje je bilo napeto. Učitelji so organizirali dan druženja z mešanimi ekipami, kjer sta Luka in Maja delila svojo zgodbo. Učenci so ugotovili, da imajo skupna zanimanja, in začeli prijateljevati. Sodelovanje je prineslo enotnost, nestrpnost pa bi povzročila razdore.

Vprašanja za pogovor: 

• Kaj vse je prispevalo k razvoju nestrpnosti med učenci OŠ Luna in OŠ Sonce? 
• Navedite primere, ko se je razvila nestrpnost med vašo in kakšno drugo šolo, med vašim in drugim razredom, med vašo družino in sosedi … Kako se je ta nestrpnost kazala in kaj ste naredili, da ste jo zmanjšali ali odpravili?

Vidik: Pasti izključevalne pripadnosti in vrednost vključevalne pripadnosti. 

Pripadnost z vidika identifikacije in zvestobe

»Šolski vrt raznovrstnosti«: OŠ Zvezda je želela ustvariti šolski vrt, da bi delila pridelke z domom upokojencev. Učenci, imenovani Zvezdni vrtnarji, so se poistovetili z idejo: »Smo Zvezda, ki pomaga!« Vsak je prispeval edinstveno vrlino: Ana je poznala rastline, Marko je organiziral delo, Sara je okrasila vrt, Luka je kopal gredice. Sprva so nekateri opustili zvestobo, rekoč: »Naj delajo drugi!« Vrt je propadal, kar je razočaralo vse. Naslednje leto so se zavezali zvestobi: Ana je učila o rastlinah, Marko je razdelil naloge, novi člani pa so dodali ideje, kot je priprava komposta. Njihove različne vrline so ustvarile sinergijo, vrt je uspel, pridelki pa so razveselili upokojence. Pomanjkanje zvestobe bi povzročilo neuspeh, zvestoba pa je prinesla ponos in splošno dobro.

Vprašanja za pogovor: 

• Kaj vse je bilo potrebno za uspevanje šolskega vrta? Kaj je Zvezdne vrtnarje najbolj povezalo med seboj?
• Spomnite se kakšnega projekta, kjer ste sodelovali, pa je propadel. Kaj so bili glavni razlogi za propad? 
• Pri katerih projektih sodelujete sedaj? Lahko gre za družinske, krajevne, razredne, šolske, društvene projekte. Predlagajte nekaj smernic in dejavnosti, ki bodo zagotavljale uspešnost projekta.

Vidik: Identifikacija in zvestoba, ki združujeta različne vloge za boljši rezultat.

VAJA 2: Družinski grb

»Družina je ključ do sreče.« Azerbajdžanski pregovor

Temeljno pripadnost dobimo in razvijamo v družini. V družini se oblikujejo vrednote, obredi, praznovanja. V družino prihajajo ljudje, ki prinašajo darila. Družina živi v neki zgradbi, v nekem okolju in se ukvarja z nekimi dejavnostmi. Vse to oblikuje identiteto družinskih članov.

Ciljna skupina: otroci 8+

Učitelj naj bo pozoren, ali je v družini katerega izmed otrok stanje, ki bi lahko prebudilo zelo neprijetne občutke (nedavna smrt v družini, odsotnost pomembnih članov, velika nefunkcionalnost družine, rejništvo itd.). V takšnem primeru se učitelj pogovori s posameznim otrokom ali pa dejavnosti sploh ne izvaja. 

Namen: Otroci se zavedo nekaterih elementov, ki določajo njihovo družino, in to grafično izrazijo.

Potek:

1. Učitelj povabi učence, da doma razmislijo in se pogovorijo s starši, kaj je značilno za njihovo družino, katere družinske običaje in praznovanja imajo, kaj počnejo skupaj, ali imajo v družini kakšno posebno dejavnost (obrt, podjetje, kmetija ipd.), je katera oseba iz preteklosti posebej zaznamovala družino …
2. Učitelj pripravi liste, na katerih je obris grba in zgoraj napis ‘MOJA DRUŽINA’.
3. Učence uvede v pojem grba in se pogovori, kakšne grbe poznajo in kaj grb predstavlja. Predstavi jim slovenski in občinski grb in pojasni, kaj prikazujeta.
4. Učence povabi k ustvarjanju družinskega grba. Na voljo imajo različna pisala in barvice. Obris grba naj razdelijo na več delov ali pa ustvarijo enotno sliko, ki predstavlja nekatere od teh elementov:
   1. kaj njihova družina rada počne,
   2. kaj je tisto, kar jih najbolj povezuje,
   3. družinska tradicija,
   4. kraj oz. lokacija bivanja,
   5. pomembni predniki,
   6. s čim se družina ukvarja.
5. Vsak otrok na kratko predstavi grb svoje družine.

VAJA 3: Naš kraj

Pripadnost se krepi z vključevanjem, s poznavanjem, s sodelovanjem. Če o neki stvari (kraju, skupnosti, društvu …) ne vemo nič, ne moremo biti temu pripadni. Ko pa postanemo neki stvari pripadni, smo za to tudi pripravljeni narediti več, spoznavati zgodovino in dosežke. Brez pripadnosti ni predanosti in brez slednje ni pripadnosti. Nekje je torej treba začeti in korak za korakom se gradita pripadnost in predanost.

Ciljna skupina: vsi učenci in učitelji

Namen: Odkrivamo in predstavljamo zgodovino, dosežke in lepoto našega kraja in tako gradimo pripadnost.

Potek: V šoli bomo pripravili razstavo o domačem kraju. V pripravo bodo vključeni vsi razredi. 

• Izberemo skupino za pripravo razstave. V njej so 2–3 učitelji in 2–3 učenci tretje triade. Potrebujemo nekoga, ki dobro pozna kraj, nekoga, ki je dober organizator, nekoga, ki ima čut za estetsko postavitev razstave, in nekoga, ki je tehnično kompetenten za postavitev razstave.
• Skupina se dogovori o področjih, ki jih bo razstava pokrivala: podjetništvo, kultura, šport, umetnost, pomembni krajani v zgodovini, naravne lepote, kulturni spomeniki. Izbor je odvisen od stanja v posameznem kraju.
• V vsakem razredu pripravijo uvod v dejavnost, kjer predstavijo pripravo razstave in področja, ki jih bo razstava obsegala. Otroci na hitro povedo, katere osebe, znamenitosti, dogodke in ustanove poznajo v svojem kraju. Učitelj jih usmeri, da tudi doma vprašajo dedke in babice ter druge. Preverijo tudi, ali imajo morda kakšne fotografije, predmete, knjige, dokumente. 
• S sporočilom vključimo tudi starše in jih povabimo, da otrokom posredujejo informacije ter morebitne predmete in dokumente.
• Otroci prinesejo v šolo informacije ter predmete in dokumente. Vse predmete in dokumente ustrezno označimo in zabeležimo, komu pripadajo.
• V vsakem razredu namenimo nekaj časa, da učenci predstavijo, kaj so prinesli, in opišejo možnosti, ki jih še niso mogli prinesti v šolo.
• Skupina, ki skrbi za pripravo razstave, zbere podatke iz vseh razredov ter oblikuje koncept razstave.
• K postavitvi razstave povabijo tiste učence in učitelje, ki so pripravljeni sodelovati.
• Pomembno je, da je razstava kakovostna, da so razstavljene kakovostne fotografije, vsaj nekaj konkretnih predmetov, morda kakšen video. Namen je, da res predstavimo kraj tako, da predstavitev pritegne otroke in odrasle.
• Skupina, določena za pripravo razstave, lahko organizira tudi vodenje po razstavi in usposobi nekaj vodičev.
• Pripravimo tudi otvoritev razstave ter k sodelovanju povabimo nadarjene učence in prepoznavne lokalne umetnike.

Zbiramo:

• knjige, ki govorijo o kraju ali so jih napisali krajani.
• stare in na novo posnete fotografije kraja, naravnih in kulturnih znamenitosti, pomembnih dogodkov, ustanov, podjetij ipd.,
• stare razglednice kraja,
• …

VAJA 4: Praznujemo

V Sloveniji imamo precej državnih praznikov, ki so povezani s Slovenijo in slovenstvom:

• 8. februar: Prešernov dan, slovenski kulturni praznik;
• 27. april: dan upora proti okupatorju;
• 8. junij: dan Primoža Trubarja;
• 25. junij: dan državnosti;
• 17. avgust: združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom;
• 15. september: vrnitev Primorske k matični domovini;
• 23. september: dan slovenskega športa;
• 25. oktober: dan suverenosti;
• 23. november: dan Rudolfa Maistra;
• 26. december: dan samostojnosti in enotnosti.

Veliko ljudi, še posebej otrok, ne pozna pomena večine teh praznikov. Vsak praznik pa pove nekaj o naši zgodovini in dosežkih.

Ciljna skupina: otroci 6+

Namen: Na kratko obeležimo vsak državni praznik, ki je povezan s Slovenijo.

Potek: Na ravni šole določimo osebo, ki bo v tekočem šolskem letu skrbela za obeležbo vseh praznikov. Ta oseba povezuje že obstoječe oz. tradicionalne dejavnosti ob posameznih praznikih in v primeru, da obstajajo osebe, ki so za to odgovorne. Ta oseba koordinira izvedbo vseh obeležb. Obeležbe so lahko izvedene na različne načine:

• Prebere se kratka razlaga po šolskem radiu.
• Pripravimo dejavnost v obsegu 10–45 minut (prilagojeno starosti otrok). Izvedejo jo učitelji, ki so določen dan in določeno uro v nekem razredu.
• Vsi učenci in delavci šole se zberejo v šolski avli. Predvajajo himno. Ravnatelj_ica ima kratek nagovor in izvedejo eno točko umetniškega programa (glasbena točka, recitacija ali plesna točka).

Koordinator v dogovoru z učitelji določi čas izvedbe. 

Nekaj dni pred izvedbo vsem učiteljem posreduje morebitne zadolžitve in gradivo, dan pred izvedbo pa jih opomni nanje.

VAJA 5: Razredna ustava

Skupnost, v kateri učenci aktivno preživijo zelo veliko časa, je razred. Ko se prvi dan prvega razreda znajdejo v njem, so tujci in jih ne povezuje skoraj nič. Kaj se zgodi v naslednjih mesecih in letih, pa je malo odvisno od otrok in njihovih značajev, precej pa tudi od učiteljev in še posebej od razrednika. 

Ciljna skupina: otroci 6+

Dejavnosti namenimo nekaj časa v vsakem šolskem letu. 

Namen: Z rednimi usmerjenimi dejavnostmi odkrivamo in gradimo pripadnost razredu, ki jo fizično opredelimo v razredni ustavi.

Potek: Odkrivamo, kdo smo kot razred.

Ustavo vsako leto preverimo in dopolnimo, če je to potrebno. 

Pozitivne lastnosti posameznikov: Za vsakega učenca sošolci in učitelj poiščejo eno ali dve ključni dobri lastnosti. 

Kako bi opisali naš razred? Pripravimo karte z ilustracijo in napisom (pri tem si lahko pomagamo z umetno inteligenco):

• športen,
• razigran,
• pevski,
• radoveden,
• zgovoren,
• vesel,
• ustvarjalen,
• pripravljen pomagati,
• prijateljski,
• vedoželjen,
• hudomušen.

Karte razvrstimo po tleh učilnice in učenci si jih ogledajo ter se odločijo za dve, ki najbolje opredeljujeta njihov razred. Vsak učenec dobi dve barvni nalepki in po eno nalepi na izbrani karti. Dva ali trije opisi, ki dobijo največ nalepk, so tisti, ki gredo v razredno ustavo.

Kakšni si želite biti kot razred? Iščemo razredne vrednote. Pripravimo nabor vrednot, ki jih po potrebi ponudimo učencem, če se jih sami ne spomnijo:

• prijazni,
• pripravljeni pomagati,
• iznajdljivi,
• odprti in sprejemajoči do novih ljudi,
• vredni zaupanja,
• spoštljivi,
• zabavni,
• razgledani,
• vztrajni,
• delavni.

V razredu se dogovorimo in izberemo do 5 vrednot, ki jim bomo sledili v tem šolskem letu.

Izdelamo plakat, kjer so zapisane pozitivne lastnosti vseh učencev, do trije opisi našega razreda ter do 5 vrednot, ki jim bomo sledili.

Učenci razmišljajo o razrednem grbu na podlagi vseh opredelitev. Eden ali dva likovno bolj nadarjena učenca ga ustvarita na plakatu.

Plakat visi v učilnici. Ob njem se ustavimo, kadar gre v razredu kaj narobe, in se spomnimo vrednot ali opredelitve razreda, da nas usmerijo. Ko moramo nekaj narediti, pa nam lahko pomaga nabor pozitivnih lastnosti učencev. 

Vsebino pripravil: Danilo Kozoderc