V okviru obravnave petih temeljnih vrednot Slovenije smo poglobili vrednoto pripadnosti, razumljeno kot povezanost z okoljem, skupnostjo, naravo ter z ljudmi, ki dajejo vrednost našemu življenju.
Učenci so skozi risanje in slikanje predstavili, kaj zanje pomeni »počutiti se doma«.
Lara Vuk (6. razred) je pripadnost izrazila skozi spomin na potovanje z mamo. Na njenem likovnem delu je upodobljena restavracija na terasi ob reki. Zanjo pripadnost izhaja iz trenutkov, preživetih z bližnjimi.

Mia Kukec (6. razred) je upodobila mlajšo sestrico, ki opazuje obzorje pred domačo hišo, od koder se vidijo soline. Pokrajina ni le ozadje, temveč del osebne identitete: odraščati na tem območju pomeni prepoznavati se v njegovih barvah in odprtih prostorih.

Isabel Fazio (6. razred) je predstavila dan, ko ji sedenje ob morju in opazovanje valov prinaša mir in veselje. Morje tako postane prostor čustvene pripadnosti, prostor spokojnosti in razmisleka.

Emanuel Fusil (6. razred) je svojo pripadnost morskemu svetu izrazil z risbo, ustvarjeno s pikami in linijami. Dinamični valovi in jadrnica predstavljajo njegovo strast do morja. Zanj pripadnost pomeni čutiti se del naravnega okolja, ki ga rad doživlja med jadranjem.

Erna Ignjatović (9. razred) je upodobila našo šolo kot simbol pripadnosti šolski skupnosti in povezanosti s sošolci. Šola predstavlja prostor rasti, odnosov in vsakodnevnega sodelovanja. V drugem delu je narisala letališče, saj, kot pravi: »Povsod je lepo, a najlepše je doma.«


Ilona Šoštarič (9. razred) je naslikala pokrajino med gorami in morjem, kjer najde svoj notranji mir. Pot in narava nakazujeta ravnovesje in harmonijo. V njenem primeru je pripadnost globoka povezanost z naravo.

Maša Poznanović (9. razred) je upodobila pomol, morje ter sebe skupaj s prijateljicami. V tem delu se pripadnost prepleta s prijateljstvom in skupnimi doživetji. Okolje postane prostor odnosov, spominov in skupne rasti.

Valentina Spiezia Bakić (8. razred) je upodobila mizo s skodelico in steklenico ekstra deviškega oljčnega olja, značilnega proizvoda istrskih domov. Oljčno olje, ki ga lahko okušamo neposredno ali uporabljamo pri vsakodnevni pripravi hrane, postane simbol tradicije, kulture in družinske kontinuitete. Preko tega preprostega, a pomenljivega motiva se kaže povezanost s koreninami, z delom na zemlji in z navadami, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.

S tem projektom so učenci spoznali, da pripadati ne pomeni le živeti na določenem kraju, temveč se v njem prepoznati, ga spoštovati in aktivno prispevati k skupnosti, katere del smo.
SSŠ Pirano