Gozd predstavlja približno 58 odstotkov površine Slovenije, kar pomeni, da so nam številne zdravstvene koristi, ki nam jih ponuja sprehod skozi tovrstno naravno okolje, veliko bolj dostopne kot prebivalcem mnogih drugih držav.
Drevesa proizvajajo kisik, nudijo zatočišče in hrano številnim živalim ter v vročih dneh vabijo v prijetno senco. Gozd nam nudi tudi brezplačen odmik od podivjanega tempa življenja.
Na žalost pa se na vsake toliko v gozdove prikradejo nekatere nevšečnosti, kot so podlubniki, vetrolom in (pred leti tudi) žledolom. Takrat je potrebno hitro ukrepanje ter sečnja in spravilo poškodovanih dreves.
V majhni koroški vasici s pogledom na prelepo Uršljo goro se je pred kakšnim letom na nekaterih predelih zopet pojavil podlubnik. Tako so se morali kmetje in lastniki gozdov marsikje lotiti sečnje, ki pa je nevarno opravilo tudi za ljudi, ki so že izkušeni na tem področju.
Sečnje in spravila lesa se je moral lotiti tudi Marko, ki je ob obilici dela razmišljal o tem, kako prav bi mu prišla pomoč, toda ljudi, ki bi se kar tako lotili tovrstnega opravila, vendarle ni lahko najti.
Kljub temu se je zgodilo nekaj presenetljivega. Zdelo se je, kot bi vesolje uslišalo njegove tihe želje, saj se je čez nekaj dni pojavil prijatelj Izidor Lah.
Zapletla sta se v pogovor in ko je Izidor izvedel za Markove tegobe, ga je vprašal: »Potrebuješ pomoč pri sečnji?« S svojo značilno hudomušnostjo je dodal: »Ni potrebno, da se mučiš sam, če je lahko delo z dvojno močjo prej končano.«
Marko mu je veselo potrdil. Dogovorila sta se in čez nekaj dni se je iz gozda že zaslišal ubran glas motornih žag. Sečnje sta se lotila kot prava mojstra, čeprav se včasih pošalita, da sta zgolj amaterja. Na pomoč je priskočila tudi Markova žena, ki je mimoidoče opozarjala na sečnjo z namenom, da se ne bi pripetila kakšna nesreča.
V kratkem času se je nabralo kar nekaj hlodovine. Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, sta si vmes vzela tudi čas za počitek, se okrepčala in si izmenjala najnovejše novice. Nato sta s svežimi močmi neumorno nadaljevala z delom, dokler se ni stemnilo.
Izidorjeva pomoč je Marku prišla zelo prav, saj je zaradi nje veliko hitreje in varneje opravil potrebno delo. Ob tem se je kot že dostikrat prej izkazalo, da ima medsebojna pomoč neprecenljivo vrednost. Poleg tega ko se znajdeš v težavah, spoznaš, kdo je pravi prijatelj, ki se ne obrne proč, temveč ti je pripravljen pomagati.
Za podrtim drevjem pa ni ostala le praznina. Marko, ki je že od otroštva dalje obdan z naravo, namreč po sečnji rad posadi sadike smrek in drugih drevesnih vrst, ki skozi čas zrastejo v visoka drevesa in predstavljajo dodano vrednost naši lepi zeleni deželi.
Mateja Sekavčnik, 31. 8. 2026
Italiano 
Slovenščina 
Magyar 
English (UK)