Ko dnevi postajajo krajši in se v vaseh in mestih prižgejo praznične luči, se zdi, kot da se čas za trenutek upočasni. Takrat naše misli nezavedno odtavajo k tistim, ki jih imamo radi.
V misli se mi prikrade dogodek izpred let. Sneg je tisti dan rahlo naletaval; ravno toliko, da je pobelil strehe. Čutiti je bilo prav posebno vzdušje. Iz zvočnika pred šolskimi vrati je tiho donela slovenska božična glasba, otroci pa so nestrpno čakali, da prižgemo praznične lučke. Ko so luči zasvetile, se je zaslišal spontani vzklik veselja. To so tisti trenutki, ki štejejo, trenutki, ki si jih zapomnimo.
V decembru se povsod čuti pripadnost; tako v majhnih vasicah, kjer se vaščani zberejo ob prižigu lučk, kot v mestih, kjer ulice napolni množica ljudi. December je čas posebnih običajev. Najprej pride sveti Miklavž, dobrotnik, ki s seboj ne prinaša razkošja, temveč sporočilo. Njegova darila so skromna, a pomenljiva. V ospredju ni to, kar dobimo, temveč spomin na to, da je dobrota vrednota, ki jo je treba negovati vse leto. Miklavžev prihod v številnih slovenskih mestih spremljajo parklji, zvonci in ogenj, ta pa kljub navidezni glasnosti v sebi nosi mir in tradicijo, ki povezuje generacije.
Za njim pride božič. Praznik doma, družine in miru. Takrat se hiše napolnijo z vonjem po potici, piškotih in smrečju. Ljudje se zberemo ob mizi, prižgemo sveče in se za trenutek umaknemo od vsakdanjega hitenja. Božične pesmi, predvsem tiste v našem jeziku, imajo posebno moč – v njih se zrcalijo zgodbe prednikov, njihova vera, upanje in trdoživost. V teh trenutkih se zavemo tiste globlje povezanosti.
V decembrskem času še pogosteje slišimo slovenske pesmi. Ko otroci v vrtcih in šolah recitirajo in pojejo pesmi, se s tem iz roda v rod ne prenaša le besedilo, temveč tudi občutek pripadnosti skupnosti.
Ponosni smo, da živimo v naši prelepi Sloveniji. V deželi, ki je majhna, a raznolika. Znamo ceniti naše običaje, a hkrati ostajamo odprti tudi za učenje od ljudi z drugačnim kulturnim ozadjem, ki so svoj dom našli med nami, od ljudi, ki s seboj prinašajo nove navade, okuse in poglede na svet.
December nam vsako leto znova pokaže, da pripadnost ni samoumevna, ampak jo gradimo – z ohranjanjem dediščine, z ljubeznijo do jezika in z medsebojnim spoštovanjem. In ko stopimo v novo leto, to pripadnost nesemo s seboj. Kot tiho, a močno zavest, da smo del nečesa večjega.
Ne glede na to, kam nas zanese pot, se v tem času še bolj zavedamo, kako pomembni so družina, prijatelji in ljudje, s katerimi delimo dneve. Prav oni dajejo pomen praznikom.
Praznični čas nas vedno znova opominja, da sta najpomembnejša občutek, da nekam spadamo, in zavedanje, da imamo ob sebi ljudi, ki nas imajo radi prav takšne, kakršni smo.
Maja Grošelj, 21. 12. 2025
Magyar 
Slovenščina 
Italiano 
English (UK)