Ljudje imajo različne predstave o tem, kaj pomeni vrednota spoštovanje.

Nekateri pravijo, da lahko spoštujejo le nekoga, ki si je s svojimi preteklimi dejanji spoštovanje zaslužil. Drugi pravijo, da spoštujejo nadrejene z namenom, da se izognejo težavam. Tretji enačijo spoštovanje in spoštljivost.

Skratka, o pojmu spoštovanja krožijo različne interpretacije. Medsebojno spoštovanje skupaj z medsebojnim zaupanjem sta temelja za obstoj zdrave družbe, v kateri se ljudje dobro počutijo, so lahko uspešni in ne občutijo nelagodja, če njihova ideologija ni enaka tisti, ki ji pripada trenutna oblast.

Zato je pomembno, da si razjasnimo, kaj predstavlja medsebojno spoštovanje in kakšno vlogo ima pri tem spoštljivost.

Spoštovanja in spoštljivosti ni mogoče enačiti.

Spoštovanje je vrednota. Spoštljivost je veščina.

Vrednota je temeljno prepričanje, ki določa, kaj je nam ali družbi pomembno. To cenimo in verjamemo, da je to dobro za nas in za družbo. Vrednota služi kot kompas pri naših dejanjih in odločitvah v življenju, da delamo, kar je prav. Kadar delamo v skladu s pravimi vrednotami, ne bomo obžalovali lastnih dejanj in odločitev ter bomo s ponosom mislili nanje tudi v starosti.

Veščina je sposobnost, ki jo lahko usvojimo, kot se lahko naučimo na primer vožnje avtomobila. Spoštljivosti se moramo naučiti. Že od mladih nog se učimo izrazov, kot sta »prosim« in »hvala«, učimo se lepega vedenja do starejših, kasneje v življenju pa tudi uglajenosti do drugih.

Preprosteje povedano:

• vrednoto (spoštovanje) nosimo v srcu,
• veščino (spoštljivost) usvojimo zato, da smo navzven vljudni do drugih.

Spoštljivost obsega olikanost do drugih. Človek mora biti spoštljiv do vsakogar, tudi do nekoga, ki ga zaradi njegovih slabih dejanj ne more spoštovati.

Človeka, ki mu vrednota spoštovanje veliko pomeni, ne spoznaš po njegovi spoštljivosti, spoznaš ga po njegovih dejanjih.

Tipičen primer, ki potrjuje, da spoštovanje in spoštljivost nimata enakega pomena, je denimo pri obravnavi morilca na sodišču. Sodniki morajo biti spoštljivi do morilca, čeprav do kakšnega res zlohotnega ne morejo gojiti spoštovanja.

Temeljna vrednota medsebojno spoštovanje ima dva ključna pomena:

• spoštovanje je občutek občudovanja nekoga zaradi njegovih sposobnosti, lastnosti ali dosežkov;
• obsega pa tudi spoštovanje dostojanstva drugih ljudi, ki vključuje njihova občutenja, želje, razmišljanja, tudi če so drugačna od naših razmišljanj, in njihovih pravic.

Prvi pomen:

• Lahko je občudovati ljudi, ki so dosegli kaj res pomembnega, naj si bodo to osebe, ki so pustile pozitiven pečat za človeštvo v preteklosti ali sedanjosti (na primer Galileo Galilei, France Prešeren, Nelson Mandela … ali pa ljudje v naši bližini), ki nam s svojimi dejanji dajejo zgled za naše delovanje.Pri spoštovanju ljudi v svoji bližini se moramo izogniti temu, da bi nam zavist ob uspehu znanca onemogočila spoštovanje te osebe.

Drugi pomen:

• Spoštovanje dostojanstva in mnenja drugih ljudi ima vsaj tri pozitivne posledice:
• V družbi ljudi, kjer vlada medsebojno spoštovanje, se počutijo vredne in zato pozitivno prispevajo k delovanju družbe.
• Kadar poslušamo drugače misleče, lahko skozi njihove poglede bogatimo svoje poglede in nadgrajujemo lastno znanje. 
• Če se večina med seboj spoštuje, v družbi ne more priti do močnega razkola, polarizacije med ljudmi, ki pripadajo različnim ideologijam; nobena ideologija ni absolutno pravilna, vsaka v sebi nosi dobre in slabe strani; z medsebojnim spoštovanjem lahko dosegamo ravnotežje, kjer poskušamo upoštevati dobre strani obeh ideologij.

Nespoštovanje ima tako za družbo kot za posameznika, ki ne spoštuje drugih, veliko negativnih posledic:

• Občutek, da jaz vse vem in mi zato ni treba prisluhniti drugim, vodi v samoizolacijo in spore z drugače mislečimi.
• Če mnenje tistih, ki jih ne spoštujem, takoj zavračam in ne razmišljam, da bi iz drugačnega mnenja izluščil kaj dobrega, sam nazadujem, ker me drugi, bolj odprti za različna mnenja, prehitijo v razvoju.
• Skupina ljudi, ki se med seboj spoštujejo, hitreje pride do boljših rezultatov kot skupina,
  v kateri lahko že en posameznik, ki ne spoštuje drugih, močno zagreni delo in pokvari rezultate ekipe.
• Nespoštovanje drugih se hitro obrne v zaničevanje in kmalu zatem v sovraštvo do drugače mislečih.

Značilnost današnjega časa so stalne in hitre spremembe, ki se jim vse težje prilagajamo.

Ljudje s trdnimi vrednotami lažje jadrajo skozi življenje, saj jim vrednote omogočajo, da se lažje odločajo v pomembnih situacijah, saj jim vrednote predstavljajo kompas za prave smeri.

Ljudje brez trdnih vrednot se raje pridružijo tistim, ki z lepim govorjenjem širijo svoj vpliv, in jim verjamejo brez lastnega filtra vrednot. Tako postanejo lahek plen populistov, ki širijo sovraštvo do drugače mislečih.

Medsebojno spoštovanje gradi družbo, nespoštovanje pa jo razkraja.